Za begunce morda v igri nova rešitev: hostel Jadran v Ankaranu

V nameri za ureditev integracijske hiše za begunce z mednarodno zaščito v središču Škofij se morda obeta preobrat. Lastnik hostla Jadran v Ankaranu Peter Lovrečič namreč državi ponuja možnost, da družine, ki na Škofijah več kot očitno niso dobrodošle, namesti v njegovem objektu, ki je nekoliko umaknjen med njive ob Jadranski cesti.

Odpri galerijo

ŠKOFIJE > Morda bosta tudi o tem predlogu danes za zaprtimi vrati razpravljala koprski župan Boris Popovič in državni sekretar notranjega ministrstva Boštjan Šefic. Predvidoma po 16. uri se bosta nato srečala s krajani na Škofijah.

Lovrečič: “Sem za dogovor z državo”

Lastnik hostla Jadran Peter Lovrečič torej ponuja roko ministrstvu za notranje zadeve. “Ministrstvo za infrastrukturo nas je pisno obvestilo, da bodo v prihodnje, najverjetneje v roku dveh let, odkupili naš hostel, ker se nahaja na območju državnega prostorskega načrta za razvoj Luke Koper. Moja poslovna zgodba se tako nekako izteka. Ne moti me, če v tem vmesnem obdobju tukaj namestijo begunce. S tem se strinjam, le dober dogovor moramo doseči,” predlaga Lovrečič.

Meni, da bi bila ta lokacija primerna, ker ne bi šlo za nasilno integracijo v strnjeno okolje, begunci pa bi tukaj lahko zase obdelovali tudi bližnje kmetijske površine in se postopoma integrirali v družbo. Lovrečič pravi, da je zdaj v objektu na voljo 37 ležišč, vendar bi jih z manjšimi notranjimi preureditvami lahko še kar nekaj dodali.

V vsako občino po eno družino

V soboto se je sicer na protestnem shodu proti ureditvi integracijske hiše za begunce z mednarodno zaščito v bivšem hostlu na Škofijah zbralo približno 300 ljudi. Na drugi strani je proti shodu protestiralo kakih 15 ljudi. Ne v enem ne drugem taboru niso pregrevali ozračja, tako da sta oba shoda minila mirno. “Lokacija ni primerna”, “Centre v prazne državne ustanove”, “V vsako občino po eno družino” - to je nekaj od sporočil, ki so jih nasprotniki ureditve integracijske hiše zapisali na transparente. “Zadovoljni smo z udeležbo. Ljudi smo pozvali k strpnosti in lepemu vedenju. Upamo na najbolje, predvsem pa, da je država razumela naš poziv, da je treba najti primernejšo lokacijo,” pravi organizatorka shoda Vlasta Vežnaver.

Z njo se strinja tudi koprski podžupan Peter Bolčič. “Koprska občina temelji na multikulturnosti, ki je pomembna vrednota in smo na to lahko ponosni. Obstajajo pa seveda pravilni in napačni načini za integracijo beguncev. Način, ki ga je ubralo ministrstvo, je absolutno napačen. Sprašujemo se, zakaj so tako na hitro sklenili pogodbo na neprimerni lokaciji in za napačen objekt,” opozarja Bolčič. Glede tega, da je župan za to namero vedel vse od novembra lani in ni reagiral, pa Bolčič razloge išče v neprimerni komunikaciji prek elektronske pošte in županovi službeni odsotnosti.

Somišljeniki iz Milj

Nasprotnike namestitve beguncev na Škofijah so prišli podpreti tudi somišljeniki iz Milj, kjer prav tako razmišljajo o podobni rešitvi. “S tem se nikakor ne moremo strinjati. Ljudje se bojimo za svojo varnost, saj se bodo prišleki prosto sprehajali in dobro vemo, kaj se dogaja po drugih mestih. Mislim, da jim je treba takoj omogočiti kakšna izobraževanja, naučiti se morajo jezika, najti jim je treba priložnostna dela. Bojim pa se, da si begunci ne želijo integracije in to predstavlja nepremostljivo oviro,” je prepričana Jully Mc Donald iz odbora Muggia sicura - Varne Milje.

To, kar si je država zamislila na Škofijah, je nasilje nad lokalno skupnostjo, je kritičen Vasja Jakomin. Meni, da bi morali družine razporediti v različne kraje, saj bi se le tako lahko res integrirale v družbo. “Tu gre zgolj za posel in nič drugega, ker bosta lastnici z oddajo hostla dobro zaslužili,” meni. Med udeleženci protestnega shoda je bilo slišati tudi ocene, kako naj bi, kdor se odloči ponuditi najemniško namestitev za begunce, od države dobil najmanj 70 evrov na dan po osebi.

Slaba izkušnja iz sosednje Italije

“Kdo bo odgovarjal, če bodo cene nepremičnin zaradi namestitev beguncev v kraju padle,” pa zanima Sabino Homjak. Iz lastnih izkušenj pravi, da je bojazen do prišlekov še kako upravičena; živela je v manjšem kraju v Italiji, kjer so prav tako sprejeli begunce, in na lastni koži doživela številne neprijetnosti: “Trikrat so nam poskušali vlomiti v stanovanje, bala sem se za varnost svojih otrok in še bi lahko naštevala.”

Strasti med udeleženci je poskušal pomiriti predsednik KS Škofije Edmond Gašpar, ki je krajanom sporočil, da ga je ministrstvo seznanilo, da še niso sprejeli dokončne odločitve o integracijski hiši na Škofijah. “Tudi zaradi tega zbora krajanov v ponedeljek ne bo. Pripravili ga bomo, ko bomo imeli več uradnih informacij. Če bodo danes dorekli kakršno koli morebitno odločitev, ki bi se dotikala naše krajevne skupnosti, bo zbor krajanov v torek ob 18. uri v zadružnem domu,” je napovedal Gašpar.

“Niso vsi begunci posiljevalci”

Na drugi strani se je v prid beguncem in proti omenjenemu shodu zbralo približno 15 ljudi. Breda Biščak pravi, da bi bilo človeško stopiti do beguncev in jih vprašati, ali potrebujejo posluh. “Če tega ne znamo, jim vsaj ne lepimo nalepk, da so kriminalci in posiljevalci. Včeraj so bili begunci naši predniki, jutri smo lahko mi.” V izjavi ob pozivu k protestu proti nastanitvi begunskih družin na Škofijah so zapisali, da so besni krajani Škofij brez kakršnega koli premisleka ali samocenzure označili begunce za “posiljevalce, ki imajo 20.000 evrov v žepu in boljše telefone kot mi”. Protest proti beguncem so označili kot “poziv k odprtemu rasizmu”.

Ljuba Miljuševič pa meni, da je strah pred begunci odveč. “Vse migrante in ljudi, ki imajo mednarodno zaščito, je treba nekam nastaniti in jim omogočiti novo življenje. O tem, kam in kako, pa se je treba na civiliziran način pogovoriti z ljudmi. Vsi, ki smo pošteni in mislimo dobro, verjamem, da sprejemamo druge. Mogoče čutimo tudi strah, a to je normalno človeško. Ko človeka spoznaš, vidiš, da to ni to.”

V izjavi so poudarili tudi, da nastanitev nekaj družin ne more v ničemer oškodovati krajanov, saj gre le za nudenje možnosti peščici preganjanih ljudi, da zaživijo dostojno življenje. Predlaga novo rešitev: “Država ima v lasti veliko stanovanj, denimo, slaba banka. Pa naj te nesrečne ljudi naselijo v te objekte.”NATAŠA HLAJ

ANA ZUPAN

---