Za Ahtikov grob še skrbijo

Josip Ahtik, stvaritelj časovne kapsule, najdene v Kopru, je pokopan v Mariboru. Nekdo za družinski grob še vedno zgledno skrbi. Kdo je to, pa ostaja skrivnost pokopališke uprave.

KOPER >Zgodovina Josipa Ahtika, ki je časovno kapsulo v steno stare koprske hiše zazidal 7. maja 1907, navdihuje ljudi, obenem pa se sprašujejo, kako se je sklenila njegova življenjska pot. Vemo, da je pred fašizmom pobegnil v Maribor. S pomočjo Pokopališča Maribor smo izvedeli, da je svojo življenjsko pot sklenil 24. aprila 1952, pokopali so ga na starem delu mariborskega pokopališča, imenovanem magdalensko. V družinski grobnici so pokopani tudi njegova soproga Milka in sin Vojko ter drugi člani družine Ahtik.

Pismo je bilo namenjeno nam

Odkar so zgodbo Primorske novice objavile pred tednom dni, je prešla slovenske meje in našla bralce tudi na Japonskem, v Pakistanu in Indiji. Lastnik hiše Iztok Blaževič in njegova partnerka Vojka Lapajne sta zaradi odziva ljudi izjemno presenečena, še bolj pa ju navdušujejo informacije o človeku, ki jima, je star 40 let, zapustil zgodovinsko dragocenost.

Prav Vojka Lapajne je bila prisotna, ko je delavec v steni hiše na v Zadružni ulici v Kopru, ki sprva sploh ni bila predvidena za rušenje, našel skrbno zavito pismo. “Vesela sem, da sem o njem izvedla še nekaj več. Ko sem brala o njegovi povezavi z Idrijo, kjer je imel kinematograf in od koder sem doma, in da se je sin imenoval Vojko, se mi je zazdelo, da je bilo pismo dejansko namenjeno nam. Škoda, da Vojko ni več živ. Zagotovo bi se srečali,” prezgodnja izguba edinega potomca žalosti Vojko Lapajne.

Upal je v boljšo prihodnost

Že ko je prvič brala Ahtikovo pismo, je začutila njegovo hrepenenje po miru. “Bolj kot zgodovinski oris časa me je zanimala njegova osebna zgodba, ki se mi je odprla potem, ko ste objavili članek,” o informacijah, ki so sledile po najdbi, pripoveduje Idrijčanka, priseljena v Koper.

“Zgodba je odmevna verjetno zato, ker ni pogosto, da se najde osebni pogled na takratne dogodke. Mogoče je odmevna tudi zaradi stavka 'Oh, kaj vse pa bodete imeli Vi po tolikem času!' In kaj imamo? Kup tehnologije in slabe medsebojne odnose. Mogoče je njegovo pisanje odmevno tudi zato, ker je še vedno upal na boljšo prihodnost, ni bil apatičen. Upal je v bratstvo. To smo nekaj časa celo imeli,” pripoveduje - razočarana, kako se nam v stotih letih “v glavah ni nič premaknilo.”

Družina Blaževič-Lapajne, h kateri sodijo tudi trije otroci, se za obnovo hiše na Zadružni ulici predvsem zaradi stroškov ni odločila zlahka. Jih je v težkih časih Ahtikovo pisanje navdihnilo ali opogumilo?

“Navdihnil me je s tem, da lahko posamezniki dejansko veliko prispevajo h kulturnemu življenju in da se s pravimi prijatelji in družino doseže marsikaj. To sta pravi vrednoti in tudi mi si brez njih ne bi v teh časih tega mogli privoščiti. So težki trenutki, ampak ti bodo vedno. Pomembno je, da za njimi pridejo lepi,” dodaja Vojka Lapajne, vesela, da za grob nekdo še vedno skrbi in da morda Ahtikov rod ni izumrl.

“Pa vedo, kako pomemben je bil ta gospod?” se še sprašuje Vojka Lapajne upajoč, da bo kdo videl ta zapis in se oglasil.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano