Z električnim kolesom po vino

Kulebike je projekt, ki so ga zasnovali Štajerci, vendar si zlahka predstavljamo, da kolesari po istrskih podeželskih poteh. Gre za povezovanje kulinarike, ekologije, športa in kulture s pomočjo električnega kolesa, od česar imajo dobiček vinarji in ostali ponudniki turističnih storitev.

Električno kolo lahko poganja vsakdo, tudi tisti, ki klancev z navadim kolesom ne zmore.
Električno kolo lahko poganja vsakdo, tudi tisti, ki klancev z navadim kolesom ne zmore. 

KOPER >Idejo o odkrivanju vinorodnih gričev s pomočjo električnega kolesa so uspešno preizkusili že Avstrijci, v Slovenijo pa sta zamisel pripeljala zakonca Petra in ChristianRibič. Pred dvema letoma sta jo s pomočjo evropskega programa Leader tudi pognala in v zgodbo povezala devet lokalnih ponudnikov turističnih storitev iz petih štajerskih občin. “Kulebike je projekt, ki ruši stereotipe, da se Slovenci ne znamo povezati. Če eden vleče voz, se bo upehal hitreje, kot če ga bo vleklo več partnerjev,” je zbranim gostom v Središču Rotunda v sklopu mesečnih Večerov z navdihom, med njimi tudi vinarjem in turističnim vodičem, staro resnico ponavljala Petra Ribič. Vinarjem, vključenim v Kulebike, je uspelo prej kot običajno izprazniti zaloge v svojih kleteh. “En avtobus Slovencev odnese karton vina, avtobus, poln Avstrijcev, pa 40 kartonov,” o navadah tujih turistov, ki poganjajo projekt Kulebike, govori Christian Ribič.

Nihče ni prevelik ali premajhen

Turisti lahko z električnim kolesom prekolesarijo sto kilometrov poti po vinorodni deželi Štajerski; seveda to zmorejo tudi kondicijsko bolje opremljeni navadni kolesarji, pomembno je samo, da vsi to počnejo na okolju prijaznejši način. Vodilo projekta je domače, zdravo, lokalno, človeku prijazno, in kljub temu moderno in tehnološko dovršeno. Vsa promocija je zasnovana na domačnosti, na tikanju. “Želimo biti prijatelji, želimo vas razvajati,” turiste nagovarja Kulebike.

Električno kolo ni moped, je električno kolo, ki dobro dene srcu, telesu, želodcu in duhu. “Če pedalov ne poganjaš, električni pogon ne deluje. Če kdo strmine ne zmore, te do hitrosti pet kilometrov na uro kolo samo vleče v breg, ti pomaga,” je pojasnila Petra Ribič.

Med devet partnerjev so razdelili 26 električnih koles, pri vsakem je tudi električna polnilna postaja tako za kolesa kot za električne avtomobile in še brezplačna info točka. Na spletni strani Kulebike obiskovalec rezervira kolo in izbere partnerja, pri katerem bi rad začel kolesariti. “Električno kolo je samo sredstvo za doživetje, ki povezuje vse partnerje,” je dodal Christian Ribič.

Nihče ni prevelik ali premajhen za sodelovanje, čeprav Slovenci sami sebe težko pohvalimo - neupravičeno, sta poudarila zakonca. Edino, kar mora vsakdo imeti, je navdušenje, ki ne šteje vložnega časa: “Ali delate s srcem ali pa raje ne,” vsem, ki bi se radi nečesa lotili, svetujeta energična Štajerca.

Tuji turisti poganjajo Kulebike

Kako bi bilo, če bi se tri vinorodne pokrajine - Primorska, Dolenjska in Štajerska - povezale v vinsko kulinarično zgodbo? Naša majhnost je prednost in tujcem so slovenske razdalje mačji kašelj. Tuji turisti radi pridejo, ostanejo in se vračajo. V sklopu projekta Kulebike je doslej na električna kolesa sedlo kar 90 odstotkov tujih gostov, med desetimi odstotki domačih pa jih je en sam odstotek iz Maribora. “Ko domači slišijo, da bi morali za celodnevno turo odšteti 25 evrov, porečejo 'Ste hecni? Da se bom doma vozil s kolesom? Kaj je z vami?'” prigodo pove Ribičeva. Za 25 evrov najameš električno kolo za ves dan, dobiš še narezek, vzorec vina in domač izdelek za domov - marmelado, buteljko, nekaj iz gostiteljeve domače shrambe.

Vinska kraljica je “za”

Elizabet Bordon, prva vinska kraljica slovenske Istre, otrok vinarske družine Bordon, katere blagovna znamka je Vina Montis & Eko Laura, je pozorno prisluhnila predstavitvi štajerskega projekta Kulebike.

“Kako zanimiva ideja,” je bila navdušena. “Istrsko podeželje bi zagotovo potrebovalo takšno pomoč; ima ogromno zanimivih poti, ki pa jih turisti le redkokdaj obiščejo, in še to samo za uro ali dve. Več ljudi bi morali pritegniti k obisku podeželja, saj vinarji navsezadnje živimo od prodaje svojih izdelkov,” je vizijo, ki se ji je izrisala, opisala Elizabet Bordon.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano