Vojničeva tožba zaradi odpravnine pred razpletom?

Tožba, s katero nekdanji šef Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič zahteva 185.000 evrov odpravnine, utegne kmalu dočakati vsaj delni epilog. Senat koprskega delovnega sodišča bo namreč odločil, ali bo izdal vmesno ali končno sodbo.

Čedomil Vojnič  od Hotelov Bernardin terja 185.000 evrov odpravnine, očitke na račun vodenja poslov v zadnjih letih svojega vodenja hotelov pa zavrača Foto: Sonja Ribolica
Čedomil Vojnič od Hotelov Bernardin terja 185.000 evrov odpravnine, očitke na račun vodenja poslov v zadnjih letih svojega vodenja hotelov pa zavrača Foto: Sonja Ribolica

KOPER > Čedomil Vojnič, ki je marca leta 2012 odstopil kot glavni izvršni direktor, zahteva odpravnino v višini 15 bruto plač, kakor določa sporazum o predčasnem prenehanju mandata in o sporazumnem odstopu.

Očitki na račun vodenja poslov

Hoteli Bernardin temu oporekajo in menijo, da sta tako sporazum kot sklep upravnega odbora o odpravnini neveljavna. Poleg tega so Vojniču predlagali pobot. Bivši delodajalci namreč Vojniču očitajo nepravilnosti pri vodenju nekaterih poslov v zadnjih letih. V zadnjih letih naj bi Vojnič podpisoval kreditne pogodbe z vrsto podjetij, pri tem pa naj ne bi poskrbel za interese družbe. Kar nekaj podjetij, ki so jim Hoteli Bernardin posojali denar, je namreč propadlo, možnosti za poplačilo terjatev pa so pičle. Vojnič je te očitke že pred časom zavrnil, a do nekaterih poslov so skeptični tudi nekateri lastniki Hotelov Bernardin. Na zadnji skupščini so sklenili, da bodo posle za zadnjih pet let preverili z izredno revizijo.

Na sodišču sta prejšnji teden pričala nekdanja člana upravnega odbora Miran Kraševec in Antonija Pirc. Leta 2012, ko je Vojnič odstopil, je Kraševec sedel v tem odboru kot predstavnik NFD Holdinga, ki je večinski lastnik Hotelov Bernardin. Povedal, da je tolikšno odpravnino za Vojniča upravnemu odboru predlagal njegov tedanji predsednik, Stanislav Valant. Zakaj Vojnič ni dobil odpravnine, Kraševec ne ve: “To je stvar uprave. Sem pa tedaj slišal, da ima uprave neke zahtevke do Vojniča in najbrž mu odpravnine zato niso izplačali.”

Sporazum je predvideval, da naj bi Vojniču odpravnino izplačali proti sredini leta. Antonija Pirc je povedala, da je bila družba tedaj likvidnostno šibka, vmes pa so piranski policisti začeli nekatera poizvedovanja; nanašala naj bi se na delo Vojničeve hčerke Morane v Hotelih Bernardin ter njeno hkratno opravljanje prakse v zdravstvu in njen študij.

Vojnič tega poizvedovanja po koncu obravnave na sodišču ni želel komentirati, njegova odvetnica pa je povedala, da ne glede Vojniča ne glede njegove hčere ni bilo suma storitve kaznivega dejanja.

Vojniča lastniki stisnili ob zid?

Glede kreditnih pogodb in zavarovanj je Pirčeva pojasnila, da so kasneje ugotovili, da Hoteli Bernardin niso poskrbeli za vpis zastavne pravice. Sama je sicer nasprotovala kreditnim poslom, ki so jih sklepali Hoteli Bernardin. “Poglejte, hoteli so celo najeti 1,3 milijona evrov posojila, ga dali naprej in jamčili s svojimi nepremičninami. To ni bila osnovna dejavnost družbe.”

Pirčeva je povedala tudi, da je pri glasovanju upravnega odbora podjetja o tem, naj Hoteli Bernardin sklenejo kreditni posel ali ne, Vojnič sprva glasoval proti, saj je tako, kot je menila tudi sama, ocenil, da posel ni v korist družbe. “Po pogovoru s Kraševcem pa je svoj glas proti spremenil v za in s tem omogočil sprejem sklepa o tem poslu. S tem me je razočaral; Vojnič je nedvomno strokovnjak na področju hotelirstva, a lastniki so ga prisilili, da je glasoval drugače, torej ne v korist družbe.”

SONJA RIBOLICA


Najbolj brano