Vodstvo Luke ni naklonjeno uvedbi pristaniške uprave

Nadzorni svet Luke Koper je na današnji seji obravnaval in skupaj z upravo družbe sprejel stališče glede potencialne uvedbe pristaniške uprave in podelitve dodatnih koncesij v koprskem pristanišču. Skupno stališče je, da potencialna uvedba pristaniške uprave in podelitev dodatnih koncesij prinašata bistveno več težav kot pa rešitev.

Upravljanje pristanišča s pristaniško upravo predstavlja model, ki je v evropskih pristaniščih precej prisoten, vendar za 
koprsko pristanišče ob upoštevanju zgodovinskih razlogov 
njegovega nastanka in razvoja neprimeren, so zapisali v 
Luki. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Upravljanje pristanišča s pristaniško upravo predstavlja model, ki je v evropskih pristaniščih precej prisoten, vendar za koprsko pristanišče ob upoštevanju zgodovinskih razlogov njegovega nastanka in razvoja neprimeren, so zapisali v Luki. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Upravljanje pristanišča s pristaniško upravo predstavlja model, ki je v evropskih pristaniščih precej prisoten, vendar za koprsko pristanišče ob upoštevanju zgodovinskih razlogov njegovega nastanka in razvoja neprimeren, so zapisali v Luki.

Poleg tega ima sistem upravljanja pristanišč s pristaniško upravo po njihovem mnenju nekatere druge splošne pomanjkljivost, s katerimi se srečujejo pristanišča v drugih državah EU in jih skušajo odpravljati z uvajanjem bolj tržnih načel upravljanja in delovanja pristanišč. Ravno v tem pogledu se je koprsko pristanišče izkazalo za uspešno in učinkovito, kar ne nazadnje potrjujejo poslovni rezultati, so poudarili.

Učinkovitost modela upravljanja koprskega pristanišča priznavajo tudi poslovni partnerji

Nadzorni svet in uprava družbe ob tem navajata, da je v zeleni knjigi o pristaniščih in pristaniški dejavnosti, ki jo je pred leti sprejela Evropska komisija, izrecno poudarjeno, da se glede upravljanja pristanišč ne zahteva ali predpisuje točno določenega modela, kot je na primer pristaniška uprava, temveč se podpira različnost modelov upravljanja pristanišč, kot so se razvili v članicah EU.

Učinkovitost modela upravljanja koprskega pristanišča Luki Koper nenazadnje priznavajo tudi njeni poslovni partnerji in ostali subjekti izven Slovenije, so spomnili v nadzornem svetu, ki ga vodi Alenka Žnidaršič Kranjc, in upravi, ki ji predseduje Dragomir Matić.

Ob vsem tem uvajanje pristaniške uprave po oceni dveh glavnih organov korporativnega upravljanja družbe predstavlja tudi problem za koncesijsko pogodbo, ki bi jo bilo treba v primeru uvedbe pristaniške uprave temeljito spremeniti, to pa “predstavlja resno nevarnost, da bi pristojni organi EU ugotovili, da je šlo za nezakonito spremembo koncesijske pogodbe oz. da gre za novo koncesijsko razmerje, za katero bi moral biti na novo začet postopek podelitve koncesije”.

Za spremembo koncesijske pogodbe veljajo ista načela kot za spremembo vsake pogodbe

Poleg tega za spremembo koncesijske pogodbe veljajo ista načela kot za spremembo vsake pogodbe, to je da se morata o tem strinjati obe stranki, dodajajo v Luki: “Republika Slovenija lahko sicer tudi z izdajo koncesijskega akta poseže v obstoječe koncesijsko razmerje, vendar v primeru, da koncesionar zaradi tega utrpi škodo, mu jo mora povrniti, kar bi vplivalo na javne finance.”

Glede prihajajočih naložb Luke Koper kot enega od bolj izpostavljenih razlogov za spremembo koncesijske pogodbe pa v Luki pojasnjujejo, da so rešitve za morebitne javnofinančne probleme opredeljene v sami koncesijski pogodbi, težave pa bi prej nastale v primeru, da Luka Koper v infrastrukturo koprskega pristanišča ne izvaja vlaganj, saj bo v primeru neizvajanja vlaganj ob koncu koncesijskega razmerja pristaniška infrastruktura v koprskem pristanišču zastarela in slabo vzdrževana.

Po mnenju vodstva Luke uvedba pristaniške uprave poleg tega s tržnega vidika ne pomeni uvajanje večje konkurence.

Kot je razumeti iz dopisa ministrstva za infrastrukturo, bi se pristaniško upravo uvedlo tudi z namenom, da bi se v koprsko pristanišče pripeljali novi koncesionarji, ki bi gradili pristaniško infrastrukturo. Pri tem po prepričanju uprave in nadzornega sveta nastane težava prepletenosti obstoječe pristaniške infrastrukture koprskega pristanišča, saj bi bilo zelo težko v tako enovit prostor vpeljevati novega koncesionarja, ki bi deloval le zase.

Koprsko pristanišče je prostorsko omejeno

Uvajanje več koncesionarjev po prepričanju Luke ne pomeni tudi bistveno več pristaniškega pretovora, saj je koprsko pristanišče prostorsko omejeno in lahko omogoča le določen obseg prometa, ki je zelo malo odvisen od števila koncesionarjev.

Poleg same prostorske omejitve pestijo koprsko pristanišče tudi pomanjkljive zaledne poveze, predvsem železniške povezave. Brez slednjih v koprskem pristanišču ne more biti zelo opaznega povečevanja prometa in to ne glede na število koncesionarjev.

“V vsakem primeru, v kolikor bi Republika Slovenija kot večinski lastnik Luke Koper uvedla na območje koprskega pristanišče nove koncesionarje, to predstavlja veliko verjetnost, da se bo promet Luke Koper in s tem njen dobiček zmanjšal in s tem bo tudi Republika Slovenija deležna manjših dividend,” so še zapisali v Luki.

Omenjanje možnosti posega v koncesijsko pogodbo med državo in Luko ter s tem v zvezi tudi uvedbe pristaniške uprave je bilo eno od vprašanj, ki je julija vneslo velik razdor med vlado in vodstvo ter del zaposlenih v Luki. Ti so za več dni spontano prekinili delo ter med drugim pozivali k odstopu ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča.

STA


Najbolj brano