Vodooskrba: Istra dvignila roke od naveze s Krasom

Istrske občine so odstopile od sofinanciranja projekta oskrbe Krasa in Istre s pitno vodo. Direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar pravi, da jih projekt še vedno zanima, saj se Istra srečuje s težavami z vodooskrbo, vendar so istrske občine kot ustanoviteljice Rižanskega vodovoda za zdaj ustavile sofinanciranje, saj ni jasno, ali bo ta projekt kdaj sploh zaživel.

KOPER, KRAS>“Mi ne moremo v nedogled čakati in se moramo pripravljati tudi na druge alternative, saj Istra nujno potrebuje nov vir vode. Do zdaj smo v projekt s Kraškim vodovodom vložili kar precej denarja, pa še po nekaj letih ni jasno, ali bo Kraški vodovod ta projekt dejansko lahko izpeljal,” pravi direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar.

Skrbi jih, ker se nič ne premika

Dodaja, da po štirih letih niso uredili niti služnosti na vseh parcelah, kar lahko tudi razume, saj je tega res veliko. “Vendar istrske občine kot naše ustanoviteljice ne morejo več zagotavljati denarja, da bodo služnost dobile druge občine, same pa pri tem niti ne vedo, ali bo to kdaj sploh dobilo svoj smisel in ali bo projekt sploh zaživel. Govorimo o projektu, ki je vreden približno 50 milijonov evrov, za katerega potrebujemo tudi evropski denar, vendar se za zdaj nič ne premika in to nas skrbi,” pravi Hočevar. Zatrjuje, da so istrske občine do zdaj izpolnile vse svoje obveznosti iz pogodbe, ki vključuje devet oziroma z Ankaranom deset občin. “Tudi če tega projekta ne bomo nikoli izpeljali, ves ta denar ne bo šel po zlu,” še poudarja Hočevar.

Skupaj je bilo za investicijo vse do faze, ko bi začeli graditi, predvidenih približno 2,5 milijona evrov. Stroške so si občine delile po vnaprej določenem ključu.

Hočevar krivdo za počasen potek projekta vali predvsem na državo, ki nima posluha, da bi prilagodila zakonodajo za potrebe tako pomembnih projektov. V tem primeru bi za nemoteno zagotavljanje služnosti po zemljiščih, kjer bi zgradili vodovodno infrastrukturo med Krasom, Ilirskobistriškim in Istro, najbolj ustrezal državni prostorski načrt, saj ta lahko povozi vse občinske akte. A do tega ni prišlo. Kakor tudi ne do razdelitve projekta na dve fazi, za kar so kraške občine državo zaprosile v lanskem letu, malo pred iztekom finančne perspektive črpanja EU-denarja 2007-2014. Nekatere so namreč uspele urediti dokumentacijo vse do gradbenih dovoljenj, kar je bil pogoj za konkuriranje na evropske razpise.

Kraški župani presenečeni

Projekt je koordiniral Kraški vodovod, ki ga vodi Peter Fabiani. Včeraj za pojasnila ni bil dosegljiv, ker je na dopustu, nam je pa divaška županja Alenka Štrucl Dovgan povedala, da je kraške župane odločitev istrskih občin presenetila. Pri projektu vodooskrbe Krasa in Istre poleg divaške sodelujejo še hrpejsko-kozinska, sežanska, komenska, ilirskobistriška in občina Miren-Kostanjevica. Te občine imajo dovolj pitne vode, ne pa ustrezne vodovodne infrastrukture in povsod vodovoda (v Istri je prav nasprotno), zato so bile zelo zainteresirane za skupen projekt z Istro. “Vsem zapletom navkljub smo se na Krasu nadejali, da bomo zadevo izpeljali, a minuli teden smo bili na odgovornem okoljskem ministrstvu, kjer so nas seznanili, da v prihajajoči finančni perspektivi ne bo več možnosti konkurirati za 50 milijonov, kolikor bi nas stal projekt, ker bo to vsota, ki jo bo za tovrstne projekte dobila cela Slovenija,” je še povedala Štrucl Dovganova. “Zagotovo se bomo kraški župani srečali kolikor hitro bo mogoče in skupaj dorekli, kako se sedaj lotiti reševanja zastarele vodovodne infrastrukture na Krasu po občinah oziroma parcialno, da denar, ki smo ga že vložili v ta skupni projekt, ne bo šel v nič,” še dodaja divaška županja.

TATJANA TANACKOVIČ, LEA KALC FURLANIČ

---