Veto za velikanke je priložnost za Koper

V Benetkah ne bodo več tako gostoljubni do največjih potniških ladij. Vse velikanke, ki bodo tehtala več kot 40.000 ton, od decembra dalje ne bodo več smele pluti v bazenu sv. Marka in po kanalu Giudecca. Sprememba v Benetkah ne bo vplivala samo na spremembe itinerarjev v Jadranu, temveč v vsem Sredozemlju, je slišati opozorila iz združenja MedCruise. V Luki Koper pa medtem že razmišljajo, kako bi si kot konkurenčno pristanišče priskrbeli kakšen donosen posel, če se bodo ladjarji odločili na to območje usmerjati manjše potniške ladje.

Od decembra  velike potniške ladje ne bodo več smele pluti v bazenu sv. Marka in po kanalu Giudecca v Benetkah Foto: Arhiv Pn
Od decembra velike potniške ladje ne bodo več smele pluti v bazenu sv. Marka in po kanalu Giudecca v Benetkah Foto: Arhiv Pn

KOPER, BENETKE > Predsednik dežele Veneto Luca Zaia je prek socialnega omrežja twitter sporočil, da so se za uredbo o prepovedi vplutja soglasno odločili predstavniki regionalne vlade, da bi tako rešili Benetke in beneško laguno.

V Benetkah na leto privežejo približno 650 potniških ladij. Najbolj atraktivno za ladijske potnike je prav drsenje mimo Markovega trga. Že lani je vlada bivšega italijanskega premierja Enrica Lette z uredbo skušala zaustaviti vplutje velikih križark v beneško laguno, a je deželno sodišče uredbo razveljavilo, saj je dohodek od križarjenj ključnega pomena za lokalno ekonomijo.

Ladje kot okoljski nebodigatreba

Spomnimo, da so že pred časom nekateri Benečani in okoljevarstveniki opozarjali na nevarnost zaradi možnosti trčenja, svarili so tudi, da koroziven smog, ki se vije iz ladijskih dimnikov, uničuje dragoceno srednjeveško arhitekturno dediščino mesta. Vibracije, ki jih povzročajo večje potniške ladje, načenjajo temelje Benetk, opozarjajo strokovnjaki. Leseni piloti bi se zdrobili kot zobotrebci, če bi nanje ob morebitni nesreči padla ladja, pravijo.

Seznama težav, ki naj bi jih povzročali plavajoči hoteli, pa še ni konec. Ladje za križarjenja ob vplutju tudi močno razburkajo morje v sicer plitvi laguni, kar prav tako škoduje arhitekturi. Nič manjša ni ogroženost ekosistema v laguni, ki je vpisana na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine.

Omejitev je lahko dvorezni meč

Vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič meni, da je uredba dvorezni meč. “Po eni strani lahko za nas predstavlja priložnost, po drugi strani pa tudi težavo. Lahko se, denimo, zgodi, da se veliki ladjarji ne bodo več odločali za prihod v Severni Jadran. Benetke so bile eden glavnih turističnih ciljev, ki so jih oglaševali, tako da bo prepoved plovbe korenito posegla v njihove prihodnje načrte,” je prepričan.

Ker pa želijo ladjarji ohraniti svoj tržni delež na tem območju, je možno, da bodo v ta del Jadrana pošiljali manjše ladje iz svoje flote. Te so operativno zahtevnejše, zato je strošek na potnika višji.

“Tukaj pa bi lahko v Luki Koper izkoristili priložnost. Ladjarji bodo zagotovo iskali cenejše alternative za privez in postanek v mestih, predvsem v segmentu home-porta, torej pri vkrcavanju in izkrcavanju potnikov. Na tem področju smo namreč zelo konkurenčni in mislim, da bi se nam s tega vidika lahko obetal dober posel,” se nadeja Babič.

Združenje MedCruise zaskrbljeno

Dogajanje v Benetkah pozorno spremlja tudi združenje MedCruise. Babič je njegov podpredsednik, Luka Koper pa članica. Sprememba v Benetkah ne bo vplivala samo na spremembe itinerarjev v Jadranu, temveč v vsem Sredozemlju, je slišati opozorila.

Gre za najsodobnejše potniške ladje, ki imajo najnovejše tehnologije in potnikom ponujajo edinstvene počitnice, razkošje, udobnost in vse drugo za dobro počutje. Ni dvoma, da prav Benetke in Dubrovnik predstavljata dva glavna magneta za potnike in ladjarje v Jadranu. V združenju MedCruise, ki bo zasedalo sredi prihod- njega meseca, si tudi zato prizadevajo za ohranitev prometa potnikov in ureditev razmer.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano