“Verjamemo v Istro brez meja, ne v ograjeno Istro”

Mnenja o bodeči žici v Istri.

 Foto: Franco Juri
Foto: Franco Juri

> Valter Flego, predsednik hrvaške istrske regije: “Zelo jasen bom: ne potrebujemo nobenih žic, pač pa potrebujemo sodelovanje in skupne mostove. Evropa temelji na prostem pretoku ljudi, kapitala in storitev. Mislim, da je odločitev slovenske vlade za postavljanje žice tudi v nasprotju z temeljnimi principi Evropske unije. Mi v Istri smo proti postavljanju žic. Verjamemo v Istro brez meja in ne v ograjeno Istro. Zato sem vašemu premierju Miru Cerarju poslal pismo in ga pozval, da v duhu dobrososedskih odnosov in evropskih idej Slovenija ne postavlja takšne bodeče žice, saj žica problema ne bo rešila.”

“Od danes se imam za Sirca”

> Milan Rakovac, Istran in publicist: “Najprej sem rekel, da je to samomor EU, po razmisleku pa se popravljam: to je poskus atentata na EU. In ne, to ni nevarna zabloda slovenske vlade, ampak policajsko obskurna ideja bruseljskih birokratov, da Avstrija malo zadrži Slovenijo, Slovenija in Madžarska pa da povsem zadržita Balkan, tako da Balkan postane nekakšna karantena za te begunce. To je grozljivo, a tolaži me Boris A. Novak, ki pravi, da je vsaka bodica žice bodica v slovensko srce. Posledica žice je, da sta Slovenija in Madžarska zdaj v koncentracijskem taborišču, ne Balkan in Sirci. In Slovenci se tega zavedajo, že se pripravljajo demonstracije na Dragonji in to je edina prava reakcija. Rojen sem ob rapalski žici, potem v času con A in B spet žice, toda po 70 letih postavljati žico ... Ne! Evropska unija pa se zgraža samo nad mrtvimi košutami. Gotovo je grozljivo, da nemočne živali tako končajo, a ni stvar v ekološki, ampak v ljudski osveščenosti. Videti žico na meji, to je za bruhat. Reakcije v slovenski in hrvaški Istri so enotne: mi žice nočemo več, mi smo en prostor. 'Kaj zdaj?' je Ervin Hladnik Milharčič vprašal hrvaškega policista na hrvaško-madžarski meji, ko so Madžari postavljali žico. 'Sircem bomo dali kombinirke, naj režejo žico,' mu je ta odgovoril, ne vedoč, da govori z novinarjem. Istrani z obeh strani moramo rezati žico. Ne dobesedno, nismo taki. Javno moramo zahtevati: skidajte to žico! Ne moreš z žico zaustaviti vode in zraka. In še to: od danes naprej sebe štejem za Sirca!”

“Naša vlada prehiteva desnico po desni”

> Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Piran: “Slabše rešitve si ne bi mogel predstavljati. Na materialni in simbolni ravni je to način, kako škoditi dobrososedskim odnosom in vsem živim bitjem, ki bodo hotele prečkati tako mejo. Na simbolni in etični ravni pa smo dosegli dno. Postavljanje bodeče žice je nesprejemljivo, sploh pa v Istri, ki gradi na turizmu in na večetničnosti in večkulturnosti. Niti funkcionalnih razlogov ni, saj nič ne kaže, da bi se tok beguncev usmeril na Istro, Slovenija in Hrvaška pa sta se dogovorili za urejen prehod beguncev. Še bolj pa čudi, da to naredi vlada, ki se ima za demokratično, odprto in pragmatično. Ta vlada prehiteva desnico po desni. Sploh se ne zaveda, da bolj kot postavljamo te nehumane pregrade, bolj smo izločeni iz tako imenovanega malega schengna. Naši politiki pa se jezijo, ker se evropski voditelji z njimi ne pogovarjajo o pomembnih stvareh. To je jasno, saj žice postavljajo nepomembne avtoritarne države: Madžarska, Makedonija in ... Slovenija. Države, ki imajo očitno zelo nizko evropsko senzibilnost in so dokaj ksenofobne.”

“Kot državljan za, kot lovec pa vidim težave”

> Fabio Steffe, predsednik Lovske zveze Koper: “Če razmišljam kot državljan in z vidika varnosti države, se s postavitvijo ograje strinjam. Z vidika narave in divjadi pa prinaša vrsto problemov. Če se živali prestrašijo, se lahko ujamejo vanjo in trpijo. Da bi to preprečili, Lovska zveza Slovenije priporoča, naj lovci redno pregledujemo žičnate ograje. Navodilo bomo v teh dneh posredovali tudi lovskim družinam, a preglede bomo težko opravljali vsak dan. Kdo bo plačal stroške za to delo? Poleg tega bomo morali verjetno omejiti lov na območju, kjer so postavljene ograje, da se ne bi divjad - pa tudi lovski psi - zapletli v žico. To pomeni, da verjetno ne bomo izpolnili letnega plana odstrela. Nenazadnje pa lahko postane tudi sprehajanje ali kolesarjenje po gozdovih v bližini žice nevarno, če se med ljudmi in ograjo znajde žival, ki lahko, ko je preplašena, napade.”

KATJA GLEŠČIČ,

HELENA RACE


Najbolj brano