Več vozil čez Škofije kot po hitri cesti

Številke so zgovorne: leta 2013 je državno cesto na Škofijah vsak dan prevozilo 16.617 vozil, medtem ko so jih na hitri cesti v dolini v enakem obdobju našteli “le” 16.373. Podatki meritev dnevne gostote prometa so eden od argumentov, na katerega se opirajo v KS Škofije, ko zahtevajo ukinitev vinjet na tem območju. Zaradi njihove uvedbe se je namreč v zadnjih letih močno povečal promet čez naselje, to pa Škofjotom že povzroča kar nekaj prometno-varnostnih težav.

ŠKOFIJE > Nezadovoljstvo zaradi prometne preobremenjenosti Škofij se vse bolj širi med domačini. Miloš Rožič pravi, da je še najhuje ob sobotah, ko se na ceste zgrnejo Italijani In Hrvati. Prvi vozijo proti Sloveniji in Istri, druge pa pot zanese najverjetneje po nakupih v Italijo.

“Ceste so torej z obeh strani zabasane s pločevino. Vozniki večinoma ne upoštevajo omejitve vožnje 50 kilometrov na uro, nekateri pa prav divjajo in ogrožajo našo varnost,” opozarja Rožič. Opaža, da se zlasti ob vikendih in poleti skozi naselje vijejo kolone voznikov avtodomov.

Vinjete šele od Kozine navzgor

“Vsi tujci vedo za staro cesto čez Škofije, zato me pravzaprav ne čudi, da se je tako povečal promet, odkar so uvedli vinjete,” ocenjuje Atif Ikanovič. Do slednjih je zelo kritičen in meni, da bi morale veljati šele od Kozine proti notranjosti države. “Pa saj se lahko tudi v Italiji brez plačila cestnine vozimo vse do Tržiča,” spomni.

Škofije niso več prometno varne, zlasti otroci in starejši so tvegane skupine, ki morajo biti še posebej pazljivi, meni Ikanovič. Poziva k ukrepanju, saj opaža, da so vozniki vse bolj predrzni in ne upoštevajo prometno-varnostnih pravil. Do ogrožanja ljudi prihaja prav na označenih prehodih za pešce, saj se pogosto vozniki niti pri prižgani rdeči luči semaforja sploh ne ustavljajo.

Za šolarje (ne)varna pot v šolo

Vsa izpostavljena območja na državni cesti skozi naselje uporabljajo tudi otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Oskarja Kovačiča na Škofijah in sodijo pod okrilje “varne poti v šolo”. V primeru Škofij je to poimenovanje zgolj mrtva črka na papirju. V KS Škofije prav zato predlagajo namestitev različnih oblik hitrostnih ovir in grbin, pa tudi gradnjo nekoliko višjih prehodov za pešce, s katerimi bi voznike vendarle prisilili v zmanjšanje hitrosti.

Na nedavnem zboru krajanov KS Škofije so domačini odločno zahtevali, da se hitra cesta prekategorizira v režim prostega prometa, torej brez vinjete. “Hitre ceste na našem območju so bile tako ob načrtovanju kot pridobivanju lokacijske dokumentacije predvidene brez cestninjenja,” spomni predsednik KS Škofije Edmond Gašpar. Poudarja, da je nujno ves tranzitni promet preusmeriti na hitro cesto in tako izboljšati varnost na vseh cestah v krajevni skupnosti.

V Darsu menijo, da ima uvedba lokalnih vinjet lahko tako pozitivne kot negativne učinke. Da bi proučili ene in druge, pripravljajo projektno nalogo. Ta bo podlaga za izdelavo študije, s katero želijo pridobiti odgovore na odprta vprašanja in argumente za ali proti uvedbi lokalnih vinjet. Študija bo predvidoma zaključena do konca leta. Na ministrstvu za infrastrukturo na naša vprašanja o možnosti ukinitve vinjet na odseku hitre ceste na območju Škofij niso odgovorili.

Bi Italijani kupovali lokalno vinjeto?

Primorska poslanka SMC v državnem zboru Liljana Kozlovič je s težavami domačinov na tem območju dobro seznanjena. Gašpar pravi, da so ji celotni spis s stališči KS Škofije predali že predlani. “Razmišljamo, da bi težave vsaj začasno rešili z uvedbo lokalnih vinjet. Je pa obenem res, da ni nobenih garancij, da bodo Italijani kupovali te vinjete,” priznava Kozlovičeva.

Sprašuje se, ali so Škofije prometno preobremenjene zgolj zaradi uvedbe vinjet ali tudi zato, ker poleti vozniki iščejo različne možnosti, kako obiti gnečo na cestah. Nagiba se k uveljavitvi enotnega sistema, ki ga bodo dorekli na odboru za infrastrukturo. “Rešiti je treba tako Škofije kot Bertoke in Šmarje, kjer se ljudje soočajo z enakimi težavami,” napoveduje poslanka. Kozlovičeva poziva vodstvo KS Škofije, naj ji dostavijo vso dokumentacijo o štetju prometa, saj da bo treba podatke analizirati.

Če lahko uvedejo, lahko tudi ukinejo

Gašpar se z njo ne strinja. Še več: meni, da uvedba lokalne vinjete ne bo rešila prav ničesar. “Če lahko uvedejo lokalno vinjeto, lahko tudi uzakonijo brezvinjetni sistem. S poceni vinjetami lahko rešimo zgolj problematiko vsakodnevnih cestnih migrantov, ne pa tudi vikend voznikov in turistov. Ti bi tudi v prihodnje obremenjevali naš kraj,” je prepričan.

Opozarja, da bo krajane v takšnih razmerah vse težje miriti. Gašparja zato ne čudi, da je med ljudmi že slišati tudi napovedi o kakšni obliki državljanske nepokorščine in morebitnih zaporah cest ob prometnih konicah.

NATAŠA HLAJ

---