Največ kolesarjev na najtežji trasi

Čeprav je bilo napovedanega več sonca, kolesarje pa je po poti prepihala tudi precej močna burja, se je na startu tretjega Obalnega kolesarskega maratona v nedeljo v Kopru zbralo več kot 600 rekreativcev, torej nekoliko več kot lani. Prišli so iz vse Slovenije in iz zamejstva, približno polovica je bila domačinov.

 Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > “Sploh na višjih predelih proge, pri Rakitovcu in v Kubedu, je kar precej pihalo, vendar nam udeleženci tega niso zamerili, saj so navajeni kolesariti v različnih vremenskih razmerah. Vsi so prišli v cilj navdušeni in zadovoljni s svojim dosežkom,” nam je na osrednjem prireditvenem prostoru v Taverni po zaključenem maratonu povedal eden od organizatorjev, Goran Sambt iz koprskega Kolesarskega društva Raketa.

Tudi tokrat so pripravili tri trase, dolge 17, 48 in 64 kilometrov. Zanimivo se je največ udeležencev, skoraj polovica, odločilo za najtežjo progo z več kot tisoč višinskimi metri. Večjih tehničnih težav kolesarji niso imeli, tudi hujših padcev ni bilo. “Kolesarje smo ves čas opozarjali na nevarne odseke in zavoje in, kot kaže, smo delo dobro opravili,” je bil zadovoljen Sambt. Za varnost je skrbelo 65 redarjev, še 15 prostovoljcev pa je opravilo vse ostale naloge, ki so bile potrebne, da je prireditev v celoti uspela. Udeležencem so bila ves čas na voljo tudi okrepčila in potujoča servisna delavnica.

“V primerjavi z nekaterimi drugimi maratoni je bila naša 64-kilometrska trasa sicer kratka, vendar smo jo premišljeno speljali po zelo razgibanem terenu, zato rekreativcem predstavlja izziv in se je radi lotijo,” pravi Sambt, ki si želi, da bi kolesarji na maratonu predvsem uživali, saj gre za družabno, in ne tekmovalno prireditev. Časa zato niso merili, le na najvišji točki na 553 metrih nadmorske višine so zabeležili in nagradili tiste, ki so najhitreje prikolesarili v hrib. Kralj Rakitovca je tako postal Primož Porenta, sledila sta mu Andraž Obid in Matjaž Verbič.

Novost letošnje prireditve je bila istrska tržnica, kjer so na devetih stojnicah predstavili domačo kulinariko in rokodelske izdelke. Člani KD Raketa, v katerem se družijo izključno rekreativci in organizirajo razne ture in izlete doma in v tujini, se namreč načrtno povezujejo s tovrstnimi ponudniki, saj v kolesarstvu vidijo velik turistični potencial. “Istra je zaradi blage klime praktično vse leto primerna za kolesarjenje, zato je tovrstni turizem v velikem porastu,” opaža Sambt.

Letos so poskrbeli tudi za najmlajše kolesarje. Približno 30 jih je, takoj ko so se na pot podali rekreativci, startalo na istem mestu in naredilo 300-metrski krog po Pristaniški ulici. Ker so bili zmagovalci vsi, so vsi na koncu tudi dobili medalje.

ALJA TASI


Najbolj brano