Več kot 30 let čakajo, da bi na svoji zemlji lahko gradili

Piranski občinski svetniki so včeraj dvignili roke in sprejeli prostorski načrt za območje pri gostilni Marička v Parecagu. Zdaj bodo tam lastniki parcel lahko zgradili stanovanjske hiše brez omejitev, da morajo v njih opravljati tudi kakšno poslovno dejavnost. Zunaj območja načrta pa so ostali lastniki nekaj bližnjih parcel, ki se že več kot 30 let neuspešno borijo, da bi jim spremenili namembnost.

PIRAN, PARECAG > “Ko smo videli, da pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt Marička, smo upali, da bodo tudi naše parcele vključili vanj. A jih niso. Zdaj nam je čakanja dovolj,” pravi Jože Bartol, eden od lastnikov kmetijskih parcel na pobočju nad gostilno Marička v Parecagu. Ob njegovem zemljišču jih na spremembo namembnosti že od začetka 80. let čaka še nekaj; gre za parcele, velike po približno 1000 kvadratnih metrov, nahajajo pa se le kakih 300 metrov nižje od Türkove sušilnice sadja.

30 let vlog za spremembo namembnosti

“V začetku 80. let sem s kmetijsko zemljiško skupnostjo zamenjal zemljišče na ravnini v Sečovljah za to v Parecagu. Obljubili so mi, da bodo tudi spremenili namembnost iz kmetijske v stavbno. A zemljišča so takoj zatem prešla na občino in od takrat se stvari niso premaknile,” pripoveduje Bartol.

“Prve pobude za spremembe namembnosti so bile spisane pred skoraj 35 leti. Vsako leto smo poslušali, naj počakamo do naslednjega leta. Potem je bilo slišati, da bo mogoče graditi, ko bodo v Parecagu zgradili kanalizacijo; ta je zdaj že deset let urejena, graditi pa še vedno ne moremo. Eden od sosedov je imel pred leti celo že pridobljena soglasja za gradnjo hiše, mi smo imeli vse pripravljeno za gradnjo hleva za drobnico,” pa ob pregledu debelega fascikla dokumentov pravi Martin Rabuza, sin lastnikov dveh parcel.

Tako Bartol kot Rabuza pravita, da si želita v Parecagu postaviti manjši hiši zase oziroma za svoji družini; Bartol bi imel istrsko hišo, veliko deset krat sedem metrov, Rabuza pa bungalov z dnevno sobo, kopalnico in spalnico. “A očitno je razgled z naših parcel preveč čudovit, da bi jih smeli sami uporabljati, zato nas ovirajo, da bi do zemljišč lahko prišel kdo drugi,” razmišljata.

Namembnost lahko spremeni le OPN

Spomladi sta svoje dolgoletne želje predstavila tudi piranskemu županu Petru Bossmanu, ki jima je dejal, da v OPPN Marička parcel ni mogoče vključiti, saj načrt obravnava le zemljišča, ki so že zazidalna. Jima je pa obljubil, da bo občina parcele vključila v osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN).

Ker se to doslej še ni zgodilo, sta dokumente odnesla tudi na policijo. Zmotilo ju je, da občinski odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči na ponedeljkovi seji ni obravnaval njune vloge za spremembo namembnosti. Odbor nima nobene zveze s takšnimi vlogami; obravnaval je le gradivo, ki jim ga je pripravila občinska uprava in ki je bilo včeraj na dnevnem redu seje občinskega sveta, je pojasnila predsednica odbora Stanislava Premru Lovšin. Poskuse lastnikov zemljišč v Parecagu, da bi jim spremenili namembnost, pozna, a pravi, da lahko njihove težave reši le občinski prostorski načrt (OPN), ki bi ga morala občina sprejeti čim prej. A za zdaj nič ne kaže, da bi ga kmalu dobili. Občina je začela OPN pripravljati že v času mandata Tomaža Gantarja, pred petimi leti je bil izdelan prvi osnutek načrta, zatem pa se je vse ustavilo in z občine prihajajo le izgovori, da je priprava OPN izjemno zahtevna in da vključuje usklajevanje zahtev in soglasij več kot 50 institucij.

Na občini so pisno zahtevo za spremembo namembnosti, ki so jo poslali Bartol, Rabuze in še en sosed, dobili. “Njihova vloga je prejeta in zabeležena,” so potrdili v občinski upravi. Na vprašanje, ali bodo pobudo vključili v osnutek OPN, pa odgovarjajo: “Ta možnost obstaja.” Zemljišč pa niso vključili v včeraj sprejeti OPPN Marička, ker je šlo pri tem za urejanje že zazidalnih zemljišč.

Na uradu za okolje in prostor piranske občine pojasnjujejo še, da je občina že leta 1998 predlagala vključitev parcel v Parecagu v urbano zasnovo naselja (s tem bi jim tudi spremenili namembnost), a na državni ravni to ni bilo potrjeno zaradi velikega potenciala teh zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. O tem pa imata Bartol in Rabuza svoje mnenje. “Zemljišča so bila v četrti kategoriji, zdaj na občini pravijo, da so v prvi kategoriji. A parcele so v strmini, na njih pa ni nikakršnih trajnih nasadov, le posamezne zaraščene oljke, območje pa je neobdelano,” pravita v en glas.

HELENA RACE

---