V spomin Dolores Hrovatin Deželak (1968-2015)

Draga Dolores, bila si kot roža, taka, ki večno cveti in ki s časom postaja vse lepša. Redko si se smejala, ko pa si se, je tvoj nasmeh prinesel posebno toplino. In tvoja dobra volja je bila vselej nalezljiva; dan je iz mrkega, turobnega in zaspanega s tvojo energijo zasvetil v polnem sijaju. Ni bilo pogosto, zato pa toliko bolj dragoceno.

Predvsem pa smo te poznali kot osredotočeno in delavno. Še tako zahtevna in nadležna naloga ti ni bila odveč. Tako kot v življenju ti tudi v službi ni bilo težko prav nič. Na trenutke je bilo strašljivo, ko si, preden smo te sploh prosili za nekaj, to že naredila. Tvoj bistri in čisti um je videl dva koraka naprej in ni se zgodilo, da bi te kaj presenetilo. Nikoli nisi iskala lažje poti, vedno si iskala pravo pot, pa naj je bila še tako trnova in strma. Tudi bližnjic nisi nikoli ubirala, verjela si, da je cilj moč doseči le s trdim in poštenim delom. V službo si prihajala prva in s svojo predanostjo in marljivostjo bila vzor vsem. V uredništvu si bila naša teta iz ozadja. Nikoli nisi želela biti v ospredju. Pomembno ti je bilo le, da je bilo delo opravljeno strokovno, natančno in pravočasno. Le redko kdo je res videl in opazil, koliko ti je bilo do programa, ki smo ga skupaj ustvarjali. Koliko napora in truda si vložila, da bi mi vsi lahko nemoteno delali. Ni bilo vedno lahko, brez tebe bo veliko težje.

Nikoli se nisi pritoževala. In to kljub temu, da ti življenje ni prizanašalo in je imelo zate zmeraj pripravljeno še kakšno past, še kakšen izziv. Ti si se z vsemi brzicami in čermi borila pogumno, iz oči v oči. Takoj! Nikoli nisi čakala na boljše čase. Bila si pravična, za svojo krhko zunanjostjo si skrivala svojo odločnost. Vedno spoštljivo, nikoli nesramno, si trdno stala na svojih stališčih. Zato in zaradi tvoje poštenosti je le malokdo prišel v konflikt s tabo. Znala si zgladiti spore; pa ne tako, da si jih pometla pod preprogo, imela si znanje in izkušnje, da si poiskala najboljšo rešitev za vse.

Živela si za svoja otroka, družino in moža, včasih tudi zase. Vse si vlagala v boljše življenje drugih in težko bi našli koga, ki je bil tako nesebičen kot ti. Kako nemoderno v tem času, ko vsi skrbimo zlasti zase. Mogoče si bila takšna, ker si že zgodaj spoznala, kaj je v resnici pomembno. Bila si inteligentna, da si to razumela. Tudi po tistem tragičnem četrtku si še zadnjič poskrbela za druge. Del tebe bo nekomu pomagal živeti.

Hvala ti za vse.

MATEJ SUKIČ, odgovorni urednik TV Koper Capodistria, v imenu sodelavk in sodelavcev

---