V spomin: Branko Barič (1949-2016)

Mnogo bralcev teh vrstic ve, da je bil Branko Barič tudi glasbenik. Bil je pevec, ki se petja nikoli ni učil, bil je naravni talent. Imel je značilen žameten glas s primesjo raskavega rhytm'n' bluesa. Kadarkoli je nastopal, je bil vedno deležen velikega odobravanja publike, ker je imel posebno karizmo in je bil, poleg tega, da je zelo lepo pel, tudi zelo simpatičen.

Z lahkoto je navezal stik z občinstvom. Lahko bi rekli, da je bil rojen za oder.

Njegovi pevski začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je v Poreču na terasah lokalov zabaval turiste. Kasneje ga je pot zanesla nazaj v Koper, kjer se je na začetku devetdesetih let pridružil novonastali zasedbi Zura in frišni kalamari, kjer je deloval slabih deset let. Tu sem ga pobliže spoznal in vedno občudoval njegov edinstven vokal. Leta 2003 sem ga povabil v big band, kjer je ostal tri leta, in kjer je pokazal veliko vnemo do dela. Postal je zaščitni znak orkestra.

Malo kasneje smo skupaj s preostalimi glasbeniki ustanovili še skupino Barič in pitani brancini, ki je postala čez noč nepričakovano priljubljena, tudi in predvsem zaradi Bariča, ki je postal njen pevec in frontman. Večkrat smo gostovali na Krasu, kjer je Branko imel pravi “fun club”.

Torej, zelo malo je manjkalo, pa bi Barič na stara leta postal profesionalni pevec. Pa se je odločil drugače. Na njegovo željo smo se na vajah in nastopih srečevali le še občasno, predvsem na koncertih skupine Vipsiderji, kjer je nastopal kot posebni gost. Zadnji organizirani javni nastop sva imela z Baričem dobro leto nazaj, na 50. rojstnem dnevu Fabia Rizzija na Škofijah, kjer je Branko še zadnjič navdušil publiko, ki ga je nagradila z iskrenim, močnim in dolgim aplavzom, kljub posmehljivi skepsi, ki se je plazila v zaodrju.

Branko Barič je v svojem glasbenem udejstvovanju nekje proti koncu devetdesetih let sodeloval tudi na projektih primorskega kitarista Staneta Bakana. Ne smemo pozabiti niti domačega ansambla Xaxid, katerega častni član je bil.

Dragi Branko, mi, ki ostajamo tukaj, bomo še naprej peli in igrali, dokler bomo tega zmožni. Ko bomo igrali pesmi, kot so Midnight hour, Gimme some lovin, Long as I can see the light, Vorrei la pelle nera, Morning has broken, Tennessee waltz in druge, se bomo vedno z veseljem spomnili tvojega žametnega glasu, ki te je zaznamoval kot pevca in človeka.

Spominjali se te bomo kot toplega, dobrega, poštenega, inteligentnega in duhovitega človeka z velikim smislom za humor. Branko, jaz ti prinašam zadnji pozdrav vseh glasbenikov, ki so te poznali, in se ti zahvaljujem za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli.

Počivaj v miru.

ROBERT VATOVEC

---