V slovenskem morju enajst min

Te dni v slovenskem morju poteka akcija premeščanja neeksplodiranih morskih min na novo odlagališče. Čeprav mine niso več aktivne, je varnost vseeno na prvem mestu, saj bi eksplozija uničila morsko dno in favno. V upravi za zaščito in reševanje si prizadevajo za nakup vodnega rezalca, ki bi ga lahko uporabili tudi pri drugih neeksplodiranih bombah.

Odpri galerijo

IZOLA > Dosedanje odlagališče v strunjanskem zalivu je zaradi širitve školjčišč postalo neprimerno, zato so v sredo začeli z akcijo premeščanja skupno petih min na drugo lokacijo, je na današnji predstavitvi akcije povedal regijski poveljnik Civilne zaščite Zvezdan Božič.

Novo odlagališče je oddaljeno približno pol milje od sedanjega, na globini med 19 in 21 metrov, in je daleč od plovnih poti večjih ladij, je varnost lokacije opisal Božič.

Odlagališče je tudi dovolj obsežno, da je med minami dovolj velik razmik, da v primeru morebitne eksplozije ene od njih ne bi prišlo do verižne reakcije, je dodal Igor Boh z Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Akcijo naj bi zaključili do petka

V akciji, ki bo ob ugodnih vremenskih okoliščinah zaključena v petek, sodelujejo pripadniki državne enote za tehnično potapljanje, državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ter podvodna reševalna služba, medtem ko Uprava RS za pomorstvo in policija nudita varovanje. Neposredno je v akcijo vključenih 30 ljudi.

Božič je pojasnil, da bodo morali v bližnji prihodnosti poskrbeti še za ostale od skupno enajst min, za katere na podlagi sondiranj in pregledov vedo, da se nahajajo v našem morju. Ob tem Božič ne izključuje možnosti, da bi našli še kakšno mino, nikakor pa ne bi šlo za bistveno višje skupno število od sedaj znanega.

Nevarnosti z vidika električne napetosti omenjenih nemških talnih min že zdavnaj ni več, zaradi mehanskih varovalnih mehanizmov pa pri nestrokovnem posegu še vedno obstaja nevarnost eksplozije, je navedel Boh.

Glede na majhno globino slovenskega morja bi morebitna eksplozija imela strahotne posledice

Prav zaradi nepoznavanja same tehnologije in varoval teh min je v preteklosti že prišlo do nesreč. Glede na majhno globino slovenskega morja pa bi morebitna eksplozija imela strahotne posledice in bi lahko za več let uničila tako morsko dno kot tamkajšnjo favno, je dodal.

Tovrstna mina sicer vsebuje 690 kilogramov heksanita, kar je ekvivalent toni TNT.

Sama akcija, kakršna poteka te dni, stane okoli 20.000 evrov, je ocenil Boh. Kot je dodal, si prizadevajo za nakup ustrezne naprave - vodnega rezalca, s katerim bi lahko razrezali vbod mine in ustrezno eliminirali razstrelivo.

Takšna naprava po njegovih besedah stane med 450.000 in 500.000 evrov, vzdrževanje pa terja še dodatnih 15.000 evrov letno.

Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But pa je poudaril, da bi tovrstna naprava prišla v poštev tudi pri neeksplodiranih letalskih bombah, ki jih morajo uničevati na licu mesta, ter tudi za potrebe tehničnega reševanja.

Tudi po mnenju Boha bi bil nakup utemeljen, saj, kot je navedel, so samo letos odstranili in uničili več ko 4,2 tone in več kot 7000 kosov neeksplodiranih sredstev.

STA

---