V morje mečemo plastiko, ki jo nato pojemo

Morje se utaplja - v odpadkih. Vsako leto v morju konča na milijone ton odpadkov, ki ne le da uničujejo življenje v morjih, ampak vplivajo tudi na zdravje ljudi. Večina morskih odpadkov je iz plastike, predvsem so nevarni mikrodelci plastike, ki jih jedo ribe, ribe pa jemo ljudje.

STRUNJAN > “Tudi pri nas okoljsko stanje ni dobro,” je o našem morju in obali povedala Andreja Palatinus z Inštituta za vode. Res je odpadkov, ki jih poberejo na obali, po skupni teži čedalje manj. A najverjetneje samo zato, ker je med odpadki vedno več plastike, ki je lažja. Največji izziv pa je zmanjšati količine mikroplastike v morju in na njegovi gladini. Ta nastane s postopno razgradnjo večjih plastičnih kosov v čedalje manjše delce, ki merijo do nekaj milimetrov do nekaj mikrometrov. Koliko časa traja, da se plastika dokončno razgradi v ogljikov dioksid in vodo, pa nihče ne ve.

“Z razgradnjo plastike se lahko sproščajo nove spojine, ki so lahko še bolj strupene in nevarne za ljudi,” opozarja Valentina Turk iz morske biološke postaje.

Zavedanje problema plastike in mikroplastike v oceanih je prisotno šele zadnja leta. Valentina Turk pravi, da pri nas še nimamo ustreznih kemičnih ali bioloških metod, s katerimi bi te delce odkrivali, še manj pa poznamo vse posledice, ki jih imajo te spojine na živali in ljudi. “Niti v evropski zakonodaji to ni bil dovolj zaznan problem,” priznava Mitja Bricelj z ministrstva za okolje.

Osveščati o tem problemu je bila zato ena glavnih nalog včerajšnjega nacionalnega foruma o morskih odpadkih, ki sta ga Kemijski inštitut in Regionalni center Koper pripravila v Strunjanu. Instituciji sta namreč nosilki projektov Marlisco in Defishgear, ki se ukvarjata prav z reševanjem problematike morskih odpadkov.

Udeleženci so pripravili predloge ukrepov: okrepili bi osveščanje potrošnikov, ribičev, nosilcev proizvodnje in turizma, izboljšali bi nadzor nad nelegalnim izpuščanjem odpadkov, spodbujali bi ponovno uporabo in izobraževanje o tem.

Andrej Kržan s kemijskega inštituta je izpostavil vlogo ribičev, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja morij. Kemijski inštitut namreč spodbuja zbiranje in reciklažo odsluženih ribiških mrež. “Poleg tega pa spodbujamo ribiče, da plastike, gume in drugih odpadkov, ki se jim ujame v mreže, ne vržejo nazaj v morje, ampak prinesejo na kopno,” pravi Kržan. KATJA GLEŠČIČ

---