V Škocjanski zatok šele pozimi
Istra
09. 09. 2015, 12.40
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 15.32
Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki dobiva svojo končno podobo, še vsaj do novembra ali začetka decembra ne bo dostopen za obiskovalce. Takrat jih bo tudi pričakal nov režim obiskovanja, saj bodo uvedli urnik, medtem ko vstopnine ne bodo zaračunavali.
V centru za obiskovalce bodo na voljo tehnološko povsem
sodobno zasnovane interaktivne vsebine, posebni zasloni z
vzgojno-izobraževalnimi vsebinami in programi za dostop s
pametnimi telefoni. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER
> Gradbena dela so sicer v sklepni fazi, vendar upravljalec rezervata, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pojasnjuje, da morajo v prihodnjih mesecih poskrbeti še za namestitev vzgojno-izobraževalnih vsebin v centru za obiskovalce, za postavitev različnih označevalnih tabel in za druge malenkosti na območju rezervata.
Pozimi bodo zapirali okrog 17. ure
Pred kratkim so opravili tehnični pregled, v teh dneh pa izvajalec, gradbeno podjetje Adriaing, odpravlja manjše pomanjkljivosti. Prevzem objektov bo še ta mesec, pravi Borut Mozetič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
“Odločili smo se za uvedbo odpiralnega in zapiralnega časa v rezervatu, ki bo odvisen od letnega obdobja. Urnika sicer še nismo dokončno dorekli, vendar se dogovarjamo, da bi zapornico odpirali okrog 7. ure, pozimi bi jo spustili ob 17. uri oziroma, ko pade mrak. Poleti bi seveda zapiralni čas podaljšali,” napoveduje Mozetič.
Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji. Sestavljata ga dva dela: brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki.
O vstopnini ne razmišljajo, čeprav predstavlja vzdrževanje takšnega obsežnega naravnega rezervata kar zajeten finančni strošek. Individualni ogledi bodo torej brezplačni, medtem ko bodo vodeni izleti za skupine z več kot desetimi osebami plačljivi, saj v takih primerih zagotovijo vodiča, ki pripravi poseben program. Simbolično vstopnino pa so predvideli tudi za obisk centra za obiskovalce, kjer bodo slednjim na voljo tehnološko povsem sodobno zasnovane interaktivne vsebine, posebni zasloni z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami in programi za dostop s pametnimi telefoni.
Tudi ogled podvodnega sveta v zatoku
Poleg centra za obiskovalce so zgradili še zunanje sanitarije, osrednjo opazovalnico, ob Ankaranski cesti je nov opazovalni stolp in opazovalnica na laguno. Prenovili so tudi vse obstoječe opazovalnice. V eni od teh si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi podvodni svet v zatoku, saj bodo kletni prostori vkopani v teren, gladina lagune pa bo predvidoma v višini oči.
Škocjanski zatok bo s tokratnimi posegi dočakal zadnjo fazo urejanja. Gre za naložbo, ki je vredna dobrih 3,3 milijona evrov, pri čemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,3 milijona.
Nekatere označevalne table v rezervatu so obnovili, precej pa so tudi namestili novih, ki bodo obiskovalce seznanjale o pticah, rastlinah, obnašanju v zatoku in še marsičem. V kleti osrednje opazovalnice bo obiskovalcem na voljo stalna razstava o Škocjanskem zatoku od rimskih časov do današnjih dni.
Pred vhodom v rezervat so namestili hlev z oboro za konje in govedo, postavili pa so še garažo za kmetijsko mehanizacijo, skladišče za seno in manjšo delavnico. Na vstopu v zatok bo parkirišče za 40 avtomobilov in tri avtobuse ter otroško igrišče. “Ko bodo uredili še vhodno ploščad in bomo poskrbeli za primerno zasaditev območja, bo zatok dobil še lepšo podobo. Takrat bo zraslo tudi trstičje in do izraza bo prišla še mlaka, ki smo jo na novo uredili pred centrom za obiskovalce,” našteva Mozetič.
Od leta 2001 so v naravnem rezervatu opazili več kot 240 vrst ptic, kar je več kot 60 odstotkov vseh opaženih vrst v Sloveniji.
Pravi, da je zelo zadovoljen z opravljenimi posegi. Po njegovih besedah so imeli tako izvajalec kot podizvajalci izreden posluh za delo v zavarovanem območju. “Kot bi delali zase. Bili so izjemno profesionalni,” Mozetič niza pohvale. Zagotavlja, da pri finančnih obsegih ureditve zatoka niso presegli začrtanih okvirjev. Nekaj dodatnih stroškov je nastalo le zaradi javljalnikov požara, ki so jih naknadno vključili v projekt.
NATAŠA HLAJ