V Škocjanski zatok februarja

Ljubitelji narave in rekreativci, ki že več kot eno leto čakajo, kdaj bodo za obiskovalce zopet odprli Škocjanski zatok, najbrž ne bodo veseli napovedi, da se bo to zgodilo šele februarja. Gradnja objektov in urejanje naravnega rezervata se sicer bližata koncu, zamuda pa je nastala, ker morajo izvajalci odpraviti nekatere pomanjkljivosti.

KOPER > Poleg centra za obiskovalce so zgradili še zunanje sanitarije, osrednjo opazovalnico, ob Ankaranski cesti je nov opazovalni stolp in opazovalnica lagune. Prenovili so tudi vse obstoječe opazovalnice. V eni od teh si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi podvodni svet v zatoku, saj bodo kletni prostori vkopani v teren, gladina lagune pa bo predvidoma v višini oči.

Škocjanski zatok je s tokratnimi posegi dočakal zadnjo fazo urejanja. Naložba je stala okrog 3,2 milijona evrov, pri čemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,2 milijona. Včeraj je vlada potrdila še desetletni načrt upravljanja, v katerem so določili finančne in programske smernice dela v naravnem rezervatu.

Pred vhodom v rezervat so namestili hlev z ograjenim prostorom za konje in govedo, postavili pa so še garažo za kmetijsko mehanizacijo, skladišče za seno in manjšo delavnico. Na vstopu v zatok je urejeno parkirišče za 40 avtomobilov in tri avtobuse ter otroško igrišče.

V centru za obiskovalce bodo na voljo tehnološko sodobno zasnovane interaktivne vsebine, posebni zasloni z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami in s programi za dostop s pametnimi telefoni. V zadnjih dveh mesecih so objekte opremili s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi.

“V objektih so tako že nameščene pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo govori narava sama - o zgodovini območja, njegovih posebnostih in značilnostih žive narave - in hkrati obiskovalcem omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih in rastlinskih vrst,” je zadovoljna Bia Rakar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki upravlja zatok. O vstopnini ne razmišljajo, čeprav predstavlja vzdrževanje takšnega obsežnega naravnega rezervata kar zajeten finančni strošek. Individualni ogledi bodo torej brezplačni, medtem ko bodo vodeni izleti za skupine z več kot desetimi osebami plačljivi, saj v takih primerih zagotovijo vodiča, ki pripravi poseben program.

So se pa po drugi strani odločili za uvedbo odpiralnega in zapiralnega časa v rezervatu, ki bo odvisen od letnega obdobja. Območje bo odprto ves svetli del dneva, ponoči pa bo zaprto. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica bosta imela nekoliko krajši obratovalni čas, stolp pod ankaransko vpadnico pa bo svoja vrata odprl samo najavljenim skupinam. “Za takšen režim smo se odločili zaradi nevarnosti vandalizma. Že v času gradnje smo se namreč soočili s težavami. V nedokončanem stolpu so med drugim občasno prenočevali tudi tovornjakarji,” odločitev utemeljuje vodja rezervata Nataša Šalaja.

NATAŠA HLAJ

---