V Škocjanskem zatoku gnezdijo tudi ptice, ki jih prej ni bilo
Istra
21. 12. 2014, 09.08
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 18.02
Naravni rezervat Škocjanski zatok kljub majhnosti skriva izredno biotsko raznovrstnost, v zadnjih letih pa so tam začele gnezditi celo vrste, ki jih prej ni bilo. Na območju tega največjega polslanega mokrišča pri nas te dni potekajo gradbena dela za ureditev informacijskega centra in opazovališč, zato je začasno zaprto za obiskovalce.
Naravni rezervat Škocjanski zatok skriva izredno biotsko raznovrstnost, v zadnjih letih so tam začele gnezditi celo vrste, ki jih prej ni bilo. Foto: Ilona Dolenc
KOPER
> V Škocjanskem zatoku so v sklopu monitoringa, ki poteka vse od leta 2001, evidentirali več kot 245 različnih vrst ptic, skoraj 300 vrst metuljev, prek 300 vrst hroščev in 40 vrst kačjih pastirjev. To je na nedavnem predavanju v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja pojasnil Borut Mozetič.
Po renaturaciji območja leta 2008 so na območju zatoka začele gnezditi vrste, ki jih prej ni bilo. Med ptičjimi vrstami prevladujejo čigre in polojniki. Število gnezd priča o veliki gnezditveni uspešnosti, je dejal Mozetič. Upa, da bodo “z upravljanjem rezervata v naslednjih letih te številke tudi zadržali”.
Pticam sledijo tudi s pomočjo obročkanja. Na ta način so v zadnjih štirih letih več kot 200 čiger opremili z obročki, posamezne primerke pa so opazili celo v francoski pokrajini Camargue in v bližini španskega Cadiza.
V naravnem rezervatu so poleg ptic opazili skoraj 300 vrst metuljev, od tega 44 dnevnih, med njimi pa je bilo tudi 19 ogroženih vrst, je navedel Slavko Polak. “Izkazalo se je, da je Škocjanski zatok dragocen biser narave na slovenski obali,” saj določene vrste, ki so sicer vezane na močvirja, najdemo v večjem številu samo tu.
Našteli so tudi prek 300 vrst hroščev, med njimi šest ogroženih vrst in pet, ki so za slovensko favno nove, je dodal Polak.
Izmed 73 vrst kačjih pastirjev, ki se nahajajo v Sloveniji, so jih kar 40 zaznali v Škocjanskem zatoku, od tega sta dve vrsti zelo redki, je pojasnil Matjaž Bedjanič.
Ker je življenje kačjih pastirjev vezano na sladko vodo, pa zaraščanje osenčenje in monotonizacija območja predstavljajo negativen vpliv zanje. Zato razmišljajo o tem, da bi na obrobnem delu rezervata, izven območja, ki je najpomembnejše za ptice in ki nima izpostavljene naravovarstvene vrednosti, vzpostavili “mozaik manjših vodnih življenjskih okolij, kjer pa bi lahko gospodarili na način, ki bi bil bolj prijazen kačjim pastirjem”, je dodal Bedjanič.
STA