V Koper bo prišel tudi Berlin

Na potniškem terminalu v Kopru letos pričakujejo 50 prihodov potniških ladij in približno 56.000 potnikov, s čimer bo sezona po številkah podobna lanski. Sezono bo že čez dobra dva tedna, 18. aprila, odprla ladja Berlin.

KOPER > Lani je mesto obiskalo 45 potniških ladij, ki so na krovu pripeljale skoraj 60.000 potnikov in 30.000 članov posadke.

Na seznamu letošnjih prihodov je kar sedem novink. Ena od njih je tudi potniška ladja MSC Musica s kar 2500 turisti, ki jo bodo v Kopru gostili 29. aprila. Sicer pa se bodo prvič ob bok potniškega terminala na severni obvoznici privezale še ladje Berlin, Silver Cloud, Celebrity Constellation, Aurora, Le Lyrial, Artania in Riviera. Največ prihodov ladij bo maja in septembra, zadnja potniška ladja pa bo priplula 5. novembra.

Lani je križarilo 22 milijonov turistov

Pred kratkim se je delegacija Luke Koper, koprske občine, javne agencije SPIRIT in predstavnikov nekaterih turističnih podjetij vrnila s tradicionalnega sejma turističnega križarjenja Cruise Shipping v Miamiju na Floridi. To je bilo že enajsto leto, ko se je na dogodku s svojo stojnico predstavlja tudi Slovenija.

“Promocija potniškega terminala in naše države kot zanimivega turističnega cilja je tudi tokrat privabila številne ladjarje, turistične operaterje, organizatorje pomorskih križarjenj in ne nazadnje tudi potencialne turiste. Obeti so pozitivni,” je vtise strnil vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič.

Pravi, da industrija križarjenja v svetu iz leta v leto narašča. Lani je tako po svetovnih morjih križarilo že 22 milijonov turistov, kar je skoraj tri odstotke več kot pred leti. Po Babičevih besedah v mednarodnem združenju turističnih ladjarjev CLIA, ki šteje 62 članov, napovedujejo, da bo letos na plavajočih hotelih dopustovalo kar milijon potnikov več.

Kako hitro rastoča je ta turistična panoga, dokazuje tudi 22 naročenih novih ladij, ki naj bi jih dokončali letos. “Do leta 2022 je predvidenih več kot sto novogradenj, število postankov v pristaniščih pa se bo povečalo iz lanskih 585.000 na 605.000,” Babič niza nekaj statističnih podatkov.

Niso še izbrali končne različice

Industrija križarjenja prinese evropskemu gospodarstvu kar 16,2 milijardi evrov letno. V združenju sredozemskih potniških pristanišč MedCruise ugotavljajo, da promet potnikov v Sredozemlju raste z najvišjimi indeksi, to območje pa postaja najzanimivejši svetovni cilj ljubiteljev križarjenj.

Še več: promet v Sredozemlju dosega največjo rast prav v Jadranu.

Lani je Koper obiskalo največ angleško govorečih gostov s potniških ladij. Med 58.974 potniki je bilo največ Britancev (53 odstotkov), Američanov (18 odstotkov), Kanadčanov (šest odstotkov) in Avstralcev (pet odstotkov). Med vsemi potniki so našteli pripadnike kar 104 različnih narodnosti. Največ turistov je bilo starih med 61 in 70 let. V anketah so največkrat pohvalili dobro organiziranost podajanja informacij, navdušila pa sta jih tudi videz mesta in njegova čistoča.

V koprskem pristanišču se zavedajo teh trendov, zato upajo, da bodo že v prihodnjih letih s papirja v resničnost prelili načrte o sodobnem potniškem terminalu, ki bi bil obenem matično pristanišče za nekatere ladjarje. To bi dejansko pomenilo, da bi se lahko turisti na morsko pot odpravili tudi iz Slovenije.

Do napovedanega prihoda prve ladje (18. aprila) bodo na delu obale potniškega terminala sklenili sanacijska dela. Ta so bila nujna zaradi udora tal, ki ga je z leti povzročilo valovanje morja. To je spiralo brežino, na katero so leta 1966 “naslonili” operativno obalo (tako imenovani 1.A vez). V okviru sanacijskih del so gradbinci na stiku obale in kopnega skopali 250 kvadratnih metrov veliko površino in na globini 3,5 metra zgradili podporni zid z armirano betonskimi profili, ki bo preprečil nadaljnje spiranje brežine.

Idejne zasnove terminala, ki so jih pripravili ameriški arhitekti, so nared. Vodja odnosov z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik pa opozarja, da ne kaže prehitevati dogodkov. “Gre zgolj za nepotrjene zamisli, saj še nismo izbrali končne različice. Pomisleki se nanašajo na gradnjo stavbe v nadstropju. Tako bi sicer pridobili dodatne površine, vendar bi to zahtevalo gradnjo dostopa za potnike, kar bi precej podražilo projekt,” pojasnjuje Šik.

NATAŠA HLAJ

---