V Izoli so odprli hotel za pse in mačke

Izola je dobila hotel za pse in muce. Uredila ga je veterinarka Lara Kralj v obrtno-stanovanjski coni, kjer je za skoraj trikrat povečala svoje zmogljivosti in tudi zaposlila dodaten kader - od sedmih zaposlenih sta dva veterinarja in dva tehnika. Samostojna veterinarka je zadnje desetletje, pred tem se je kalila v veterinarski ambulanti v Škocjanu ob boku pokojnega priznanega izolskega veterinarja Jadrana Gombača.

IZOLA > Lara Kralj je samostojno pot ubrala tudi zaradi izkušenj, ki jih je pridobila v ZDA, kjer se je izpopolnjevala v času študija in po njem. “Ko smo v Mehiki sterilizirali po 10 ali 20 potepuških psov in muc na dan, sem pridobila dovolj prakse in samozavesti,” pravi. Za hotel pa se je odločila, ker so jo stranke vselej spraševale, če lahko pri njej pustijo hišnega ljubljenčka, ko okreva, ali ko gredo na dopust oziroma morajo v bolnišnico.

Oktobra je v Dobravi zaživela veterinarska ambulanta Marka in Luke Gombača, kjer dela tudi Maja Bogataj. Brata Gombač nadaljujeta družinsko tradicijo in delo svojega preminulega očeta Jadrana Gombača.

Hotel je uredila v zgornjem nadstropju objekta, nad dvema ambulantama, kirurgijama, predkirurškim prostorom in hospitalom za okrevanje z dvema boksoma za večje pse ter 12 do 14 kletkami za manjše živali. Hotel si je zamislila s petimi večjimi boksi in eno sobo. Ob njem je predvidela še večnamenski prostor za fizioterapijo in predavanja. Njena razširjena veterinarska ambulanta obsega 180 kvadratnih metrov, skoraj trikrat več kot pred desetimi leti.

Tiste, ki se odločijo za domače štirinožce, želi na predavanjih opozoriti na pomen cepljenja, preventive, sterilizacije in kastracije. Če bo treba, ji bo na pomoč priskočil terapevt za vedenjske motnje psov. “Vse več psov ima težave s svojimi vodniki, ker jih počlovečijo, kar hitro postane težava, saj mora biti voden pes in ne človek,” pojasnjuje. Dogaja se, da psi posameznike ustrahujejo do te mere, da si v lastnem stanovanju ne upajo na stranišče. Ali pa jim ne dovolijo, da bi jih česali oziroma dali na povodec. “Tega je več, kot si predstavljamo, pa ne samo pri bolj zahtevnih pasmah, tudi pri pudljih in čivavah.” Kritična je tudi do nekaterih pasjih šol, ki prevelik pomen pripisujejo pozitivni motivaciji. “Psu moraš postaviti meje, podobno kot otroku,” je jasna.

S katerimi boleznimi živali ima najpogosteje opravka? “Pri mačkah z aidsom in levkozo, ki ju povzroča podoben virus, težave pa se začnejo z vnetimi dlesnimi. Aids spremljajo tudi driske in pljučnice. Pri psih so pogoste kožne težave zaradi alergij, očesne bolezni, kužni kašelj, sezonske driske in poškodbe. Pasje kuge, parvoviroze in leptospiroze zaradi cepljenja skorajda ni več. Je pa pasje kuge precej v BiH, Srbiji in Romuniji, kjer se ubadajo tudi s steklino.”

MIRJANA CERIN

---