V Istri bi potrebovali strategijo za mlade

Mladi predstavljajo skoraj šestino prebivalstva v obalnih občinah. Čeprav v tem okolju prepoznavajo potencial in večina o selitvi ne razmišlja, se na poti v svet odraslosti srečujejo s številnimi ovirami. Večina še vedno živi pri starših, saj so tako cene stanovanj kot najemnine zelo visoke, zaradi pomanjkanja izkušenj pa mladi težko pridejo tudi do službe.

Kaja Cunk Foto: Petra Vidrih
Kaja Cunk Foto: Petra Vidrih

KOPER >Na območju Kopra, Izole, Pirana in Ankarana živi 14.035 mladih (od 15 do 29 let), ki predstavljajo 16 odstotkov vseh prebivalcev. Kako so zadovoljni s svojim življenjem na tem območju, kako dobro so ozaveščeni in ali se aktivno vključujejo v skupnost? In kdo zagovarja njihove interese? Katere ukrepe in aktivnost sploh istrske občine izvajajo na področju mladine?

Na ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja raziskava stanja na področju mladine v obalnih občinah. Predstavili so jo na včerajšnji konferenci o mladih, ki jo je v Pretorski palači pripravilo Kulturno izobraževalno društvo Pina. K sodelovanju v tej obsežni raziskavi so pritegnili 335 dijakov in študentov, kar predstavlja 2,4 odstotka mladih, ki imajo stalno bivališče v eni od štirih istrskih občin.

“Raziskave kažejo, da se mladi v Istri dobro počutijo, da želijo tukaj ostati, saj v tem okolju prepoznavajo potencial,” je pojasnila vodja projekta Kaja Cunk. “Po drugi strani pa postajajo z leti vedno bolj kritični do tega, kako je na tem območju za njih poskrbljeno,” dodaja. Cunkova izpostavlja zlasti stanovanjsko problematiko: stanovanja so v Istri zelo draga, najemnine pa zelo visoke. K temu veliko prispeva tudi dejstvo, da Univerza na Primorskem ne zagotavlja dovolj postelj za študente. “In če je povpraševanje veliko, cene pač poskočijo,” opozarja Cunkova.

Druga težava, ki mladim v Istri povzroča sive lase, je prehod iz izobraževalnega sistema v zaposlovanje: kako dobiti prvo zaposlitev brez konkretnih izkušenj. “Ta prehod bi lahko olajšale občine in razne institucije, kot je, denimo, zavod za zaposlovanje, in sicer tako, da bi spodbujale izvajanje študijskih praks. Še boljše bi bilo spodbujanje pripravništva. Univerza naj se poveže z gospodarstvom, ki ima zelo pomembno vlogo v tem okolju, in mladim zagotovi mentorje. Mladi ved-no pravijo: lahko smo malo plačani, a pomembno je, da smo na svojem področju pravilno uvedeni v delo. Sicer bodo opravljali študentska dela, ki niso vezana na našo kasnejšo zaposlitev.”

V nekaterih občinah dobijo podjetja, ki imajo zaposlenih 20 odstotkov mladih, dodatne subvencije, ker v lokalnem okolju omogočajo mladim, da pridejo do prepotrebnih izkušenj. Tudi Koper, Izola, Piran in Ankaran bi lahko sledili temu zgledu, opozarjajo v Pini.

Anketa je tudi pokazala, da si mladi v Istri želijo biti bolj vključeni v javno življenje; sploh na področju mladinske problematike in zaposlovanja mladih. “V Istri bi potrebovali razmislek o strategiji za mlade,” je opozorila Kaja Cunk. PV


Najbolj brano