V 12 letih je Istra kupila za 10,5 milijona evrov vode

Koprski Rižanski vodovod je nedavno s hrvaškim Istarskim vodovodom sklenil novo pogodbo o nakupu pitne vode. Prihodnjih pet let bodo za vsak kubični meter kupljene vode plačevali 13 centov več kot doslej, kar pomeni 0,96 evra. V zadnjih dvanajstih letih so za nakup te osnovne življenjske potrebščine porabili kar 10,46 milijona evrov. “Samo” dvakrat več pa bi jih stala ureditev dodatnega vodnega vira - zajetja Kubed.

Čeprav je v strugi Rižane manj vode, kot je je bilo pred 
kratkim, in ima tudi izvir nizek vodostaj, v Rižanskem vodovodu pravijo, da so takšne količine običajne za to obdobje.    Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Čeprav je v strugi Rižane manj vode, kot je je bilo pred kratkim, in ima tudi izvir nizek vodostaj, v Rižanskem vodovodu pravijo, da so takšne količine običajne za to obdobje.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

ISTRA > V ceno hrvaške vode je všteto tudi vodno povračilo, ki za vsak kubični meter nanese 0,38 evra. V minulih letih so bile te hrvaške dajatve nižje, zato je bila tudi hrvaška voda cenejša.

Rižanski vodovod je za kubični meter leta 2006 odštel 0,46 evra, tri leta zatem 0,53 evra, leta 2013 je cena zrasla na 0,63 evra, lani pa na 0,83 evra.

Prodajajo jo ceneje, kot jo kupujejo

Če upoštevamo, da svojim porabnikom (do 120.000 jih je poleti) pitno vodo zaračunavajo ceneje - po 0,78 evra za kubični meter od začetka januarja lani - hitro ugotovimo, da v njihovih bilancah nastaja neskladje. Slej ko prej ga bo treba odpraviti, pravi direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar. Dopušča, da bodo morali vodo prihodnje leto podražiti.

Po njegovih besedah je voda Rižanskega vodovoda najcenejša na Primorskem in ena najcenejših v Sloveniji, čeprav jo morajo čistiti, saj jo dobivajo iz kraškega vodnega vira, in kupovati. Na leto jo kupijo od pol milijona kubičnih metrov do dveh milijonov in pol - od Istarskega vodovoda in od Kraškega vodovoda, ki jim je pred leti tudi sam podražil storitev za 30 odstotkov. Rižanski vodovod pa plačuje minimalne količine (pol milijona kubičnih metrov), tudi če jih ob mokrih poletjih sploh ne bi potreboval.

Ilirskobistriški župan Emil Rojc je prejšnji teden pozval vlado, naj obnovi projekt vodooskrbe Istre in Krasa, ki je pred kakšnim letom obstal na mrtvi točki. Okoljska ministrica Irena Majcen mu je odvrnila, da med istrskimi občinami za to, očitno, ni več interesa. “Formalno gledano ima ministrica prav, ker operativni program vlade 2015-2020 ne navaja nobene rešitve za vodooskrbo Istre in Krasa. V Istri pa smo do tega projekta skeptični, ker so doslej propadle že vse predlagane rešitve,” pravijo v Rižanskem vodovodu. V izolski občini se sprašujejo, od kod ministrici te informacije, češ da istrske občine podpirajo nadaljevanje tega projekta. V drugih istrskih občinah pa izjave ne komentirajo.

Razsoljevanje ali zajetje Kubed?

“Tako je, če si odvisen od drugih. 40 let se že borimo za dodaten vodni vir, pa ga še vedno nimamo. Preiskali smo vso Istro in ugotovili, da druge vode, razen rižanske, ni. Pripeljati bi jo morali od drugod ali pa se, po vzoru Arabcev in Kitajcev, lotiti razsoljevanja. Z novimi tehnologijami postaja to cenovno sprejemljivo,” pravi Hočevar. Še vedno je prepričan, da bi bilo zajetje Kubed najboljša in najcenejša rešitev ter da bi tudi poleti zagotavljalo zadostne količine. “Med zajetjem in izvirom Rižane bi bilo samo 200 metrov višinske razlike. Zajetje bi polnili z rižansko vodo, ko bi je bilo na izviru in v strugi preveč. Projekt bi stal do 25 milijonov evrov, vendar bi s tem denarjem uredili tudi lokalne ceste in se še kako drugače oddolžili krajanom. Težava je v tem, da so posegi na območju Kubeda zdaj prepovedani, ker so območje uvrstili v Naturo 2000.”

Hočevar spomni, da so za zajetje v preteklosti skoraj že dobili gradbeno dovoljenje, nakar si je država leta 2002 premislila. “Čeprav morajo občine zagotoviti oskrbo s pitno vodo, je država tista, ki odloča o vodnih virih,” je kritičen. MIRJANA CERIN


Najbolj brano