Ustavni sodniki še nič o luški koncesnini

Ankaranska občina je na ustavno sodišče poslala svoja stališča do predloga koprske občine, ki je v začetku decembra lani na ustavno sodišče naslovila zahtevo za oceno ustavnosti uredbe o upravljanju koprskega pristanišča. S tem poskuša koprski župan Boris Popovič doseči, da bi se luška koncesijska dajatev med občinama delila glede na število prebivalcev in ne po površini, kot je bilo to določeno do zdaj. O začasni odredbi sodišče še ni odločilo, v Ankaranu pa menijo, da je koprska zahteva formalno nedopustna in da jo je treba zavreči.

ANKARAN > “Ustavno sodišče o začasni odredbi še ni odločilo. Pričakujem, da bo v kratkem,” pojasnjuje generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Ustavno sodišče sicer nima nobenih rokov, v katerih bi moralo odločiti, vendar predloge za začasne odredbe bistveno hitreje obravnavajo. Kdaj bo o zadevi vsebinsko odločalo, še ni znano.

Kriterij prebivalcev ugodnejši za Koper

Koprska občina ustavnemu sodišču predlaga, da z začasno odredbo do dokončne odločitve sodišča zadrži izvajanja tretje odstavka uredbe, ki določa, da se delež koncesijske dajatve deli med občine sorazmerno s površino kopenskega dela pristanišča, ki se razprostira na območju posamezne občine. To namreč pomeni, da bi si koncesijsko dajatev z Ankaranom delili približno na polovico. Koprska občina pa predlaga, da se koncesijska dajatev deli po številu prebivalcev, kar bi bistveno zmanjšalo delež, ki bi ga od Luke Koper potem dobila ankaranska občina. Zato je svoj odgovor ustavnemu sodišču poslala tudi ankaranska občina.

V Ankaranu so prepričani, da je zahteva za oceno ustavnosti odredbe formalno nedopustna in da bi jo bilo treba kot nedopustno zavreči. Svoj odgovor ustavnemu sodišču so oprli na predhodno mnenje treh pravnikov - Rajka Pirnata, Lojzeta Udeta in Cirila Ribičiča. Pojasnjujejo, da pred ustavnim sodiščem ni mogoče izpodbijati posamičnih aktov temveč samo splošne akte, ki na abstrakten način in na splošno urejajo pravice in obveznosti. Izpodbijana določba uredbe pa zelo jasno določa pravice in obveznosti vseh vpletenih.

Koncesnina ni del delitvene bilance

V Ankaranu so prepričani, da so trditve koprske občine, da je treba uporabiti druga pravila, ko iz prej enotne občine nastaneta dve občini, povsem neutemeljene. Koncesnina Luke Koper namreč ni stvar delitvene bilance med občinama, kriterij števila prebivalcev zato ne more biti merilo. Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo kršitev enakosti pred zakonom. “Vsaka občina namreč nosi breme obstoja pristanišča na delu svojega ozemlja, ki ne more biti uporabljeno za drug namen, saj je zasedeno s pristaniščem. Kriterij števila prebivalcev bi v bistveno enak položaj spravil občino, ki ima pomemben del ozemlja zaseden zaradi pristanišča, ima pa manj prebivalcev,” so v svojem mnenju zapisali Pirnat, Ude in Ribičič.

V Ankaranu še pojasnjujejo, da se je koprska občina očitno dobro zavedala, kako pomemben vpliv ima na delitev koncesijske dajatve dejstvo, na čigav ozemlju se pristanišče nahaja, ko je pred leti z občinskim odlokom poskušala na neustaven način spremeniti meje med krajevnimi skupnostmi. Ozemlje, na katerem je koprsko pristanišče, so hoteli vzeti KS Ankaran in ga pripojiti KS Koper. Takrat je prav ustavno sodišče ugotovilo, da je bil odlok sprejet v neskladju z zakonom in ustavo ter ga je zato razveljavilo. Tako je približno polovica luškega teritorija še naprej ostala del krajevne skupnosti Ankaran, ki je nato postala občina in ji zdaj pripada del koncesijske dajatve Luke Koper.

TATJANA TANACKOVIČ

---