Ukradena prihodnost mladine

Brez nevladnih organizacij iz mladinskega sektorja bi bili mladi Slovenci in Slovenke še bolj prepuščeni sami sebi. Izobraževanje, praktične izkušnje, mednarodne izmenjave usposabljanje na delovnem mestu, študijska praksa so le nekatere v nizu dejavnosti, s katerimi nevladniki polnijo luknje, ki jih država s svojim uradniškim aparatom ne vidi ali pa tudi ne zmore zaznati.

KOPER > Glavni organizator regijskih dogodkov po Sloveniji, Mladinski svet Slovenije, je skupaj z uradom za mladino in nevladno organizacijo Pina v Centru mladih Koper (CMK) včeraj priredil osmega v nizu regijskih dogodkov po Sloveniji pod nazivom Rastimo skupaj.

Certifikata Mladim prijazna občina v Istri še ni

S katerimi težavami se srečujejo mladi v Sloveniji, ko se želijo osamosvojiti? Nimajo dostopa do lastnega stanovanja in se, četudi visoko izobraženi, otepajo brezposelnosti in soočajo z “ukradeno prihodnostjo”, kot je včeraj povedal Vid Tratnik iz organizacije PiNA. Da bi postalo njihovo okolje prijaznejše, so v Inštitutu za mladinsko politiko zasnovali certifikat Mladim prijazna občina, ki ga danes ima že 24 slovenskih občin (še leta 2012 na začetku projekta ga je imelo sedem občin). Med njimi ni še nobene istrske, si pa koprska občina prizadeva, da bi ga dobila do konca leta 2016. Preden se bo z njim okitila, mora izpeljati kar nekaj ukrepov s področja mladinskega organiziranja, informiranja, zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske politike in mobilnosti.

Nobena od istrskih občin nima niti mladinske strategije, res pa se je skozi nastanek javnega zavoda Center mladih Koper in sodelovanja Mojce Vojska, ki ga vodi, z Mestno občino Koper začelo nekaj dogajati tudi na tem področju - mladinska strategija naj bi nastala v prihodnjem letu. Gregor Perič iz izolske občine je poudaril, da so v nedavni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj kot skupino, ki ima prednost, uvrstili tudi mlade in mlade družine. Sicer pa obstaja tudi spletna stran www.predlagam-obcini.si, na kateri lahko mladi z različnimi predlogi sooblikujejo svojo lokalno skupnost.

Skupščine so prihodnost

Zaradi nezadovoljstva z obstoječim mladinskim poljem v Istri, kjer manjka avtonomnih in nekomercialnih prostorov za druženje, je nastala tudi iniciativa in zatem zasedba zapuščene tovarne Inde v Kopru. Ustvarjalna platforma Inde, ki združuje mlade aktiviste iz Indeja, je včeraj v CMK svoje delo in razmišljanje prvič doslej v Istri tudi javno predstavila. Še posebno pozornost prisotnih so vzbudili z opisom načina odločanja. Temu so namenjene skupščine, kjer se sprejemajo odločitve. Če se s predlogom ne strinjajo vsi, potem predloga ne sprejmejo. Skoraj enoletne izkušnje so pokazale, da je takšen način odločanja učinkovit, četudi zaradi medsebojnih razlik lahko traja dolgo časa, preden se strinjajo vsi in sprejmejo predlog.

Inde je eksperiment, ki v praksi dokazuje, da sta avtonomnost in solidarnost možni, obenem pa se skozi skupno delo, prenašanje znanja in veščin razvija pripadnost kolektivu, so poudarili zbrani aktivist, ki prav zaradi težav z legalnostjo zasedbe Indeja ne omenjajo svojih imen. Dorijana Marušiča je zanimalo, ali se pogovarjajo o tem, kaj bo, ko bodo morali nekoč zapustiti Inde? “Ta prostor uporabljamo, vendar ta prostor nismo mi. Nenehno drug drugega opozarjamo, da se nanj ne smemo navezati. Pomembne so vezi med nami in način našega organiziranja,” je povedal Div. Opozorili pa so tudi na to, da med različnimi pismi podpore iz sveta in Slovenije pogrešajo prav podporo lokalnih organizacij.

V Sloveniji je bilo septembra 22.900 mladih brezposelnih.

Tekmovanje “jaz proti vsem”

V drugi del dogodka Rastimo skupaj so se vključili Greta Metka Barbo Škerbinc, namestnica generalne direktorice na Zavodu RS za zaposlovanje, Nevenka Bandelj iz koprske območne enote zavoda za zaposlovanje, dr. Sabina Koleša, generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo ter dr. Dejan Hozjan, prorektor za študijske zadeve z Univerze na Primorskem.

Tema pogovora Študijska praksa - priložnosti in izzivi, je pretresla zrak z odpiranjem pogovorov o (ne)spodbujanju socialnega podjetništva in zadružništva v Sloveniji, nesubvencioniranju delovnih mest v nevladnem sektorju in tudi ustvarjanju novih študijskih programov, katerih diplomanti ne morejo najti služb oziroma dela.

V Sloveniji je bilo septembra 22.900 mladih brezposelnih. “Vsak dan brezposelnosti je neskončno dolg,” je mladim na dušo popihala Škerbinčeva. Poznana dejstva so, da delodajalci iščejo nižje izobražene delavce, konkretne izkušnje, da je v javni upravi prepovedano zaposlovanje in da je v Sloveniji veliko prekernih zaposlitev. Ker potrebujemo ustvarjalne, inovativne, samoiniciativne in ciljno naravnane mlade delavce, direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo prireja že krožke po šolah: doslej so vanje vključili 4000 otrok in izobrazili 800 učiteljev. “Mladi so pomembni in ne moremo si privoščiti, da bi jih izgubili,” je poudarila Nevenka Bandelj.

Nobena od istrskih občin nima niti mladinske strategije.

Zatem pa se je začela ploha ugovorov in predlogov iz občinstva. Jadranka Vesel iz raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo RISE je povedala, da je prihodnost v zadružništvu, ki v državi raste brez podpore države, in da Slovenija nima resnega načrta o razvoju tretjega sektorja, v katerega sodijo tudi nevladne organizacije. Pelicon je opozoril, da v evidencah brezposelnih ni številnih ljudi, ki niso prijavljeni na zavodu in so vseeno nezaposleni.

Katja Coraci iz zadruge v ustanavljanju Za-druge je opozorila, da s takšnimi podjetniškimi krožki ne razvijamo modela skupnosti, pač pa le spodbujamo tekmovanje “jaz proti vsem”. Edina tolažilna informacija, ki so jo zbrani slišali, pa je: eden izmed prioritetnih projektov vlade v prihodnjem letu je podpiranje socialnega podjetništva in zadružništva.

ALENKA PENJAK

---