Tudi zelene površine v mestih so pomembne za varovanje narave

V Kopru poteka mednarodna delavnica varstvene biologije z 88 udeleženci iz Evrope in ZDA. Tokratna delavnica izpostavlja zdravje človeka v povezavi z varovanjem okolja.

KOPER > Zavedati se moramo posledic podnebnih sprememb na širjenje bolezni z živali na človeka, poudarja predstojnica oddelka za biodiverziteto na Famnitu Elena Bužan.

Prvo delavnico je Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) Univerze na Primorskem oziroma njen oddelek za biotsko raznovrstnost pripravil pred dvema letoma, na letošnji delavnici, ki se je začela v sredo in bo trajala do petka, pa imajo 88 prijavljenih udeležencev ter več gostujočih predavateljev tako iz Evrope kot Združenih držav, je ob robu delavnice pojasnila Bužanova.

Varstvena biologija je ena od zelo hitro razvijajočih se disciplin 21. stoletja, je poudarila, saj se človek vse bolj zaveda svojega negativnega vpliva na naravo ter dejstva, da brez narave ne bomo mogli preživeti.

Tovrstna srečanja so dobrodošla tudi zato, ker se poleg znanstvenikov na njih srečujejo tudi predstavniki društev, lokalnih skupnosti in upravljavcev zavarovanih območij, torej tistih, ki z naravo upravljajo.

Izmenjava znanj in mnenj je zelo pomembna tudi z vidika cilja EU, da do leta 2020 ustavi propadanje biotske raznovrstnosti, torej izumiranje živali in rastlin v Evropi.

Takšen cilj si je EU sprva zastavila za leto 2010, a je bila neuspešna, v tem času so se tudi strategije spremenile, je navedla Bužanova: “Vse bolj se zavedamo, da enostavno ne bomo mogli varovati narave samo v nekih zelenih območjih, v parkih, ampak da so tudi zelene površine v mestih zelo pomembne za varovanje narave.” Drugi zelo pomemben vidik pa je po njenem osveščanje javnosti.

Na tokratni delavnici poudarjajo zdravje človeka v povezavi z varovanjem okolja. Tudi svetovna zveza za varstvo narave je namreč opozorila, da bomo v prihodnosti lahko zagotovili zdravo življenje samo v zdravih parkih. Hkrati se moramo se zavedati, da se bodo s prihodnjimi podnebnimi spremembami tudi bolezni, ki jih prostoživeče živali prenašajo na človeka, razširjale. Zato je zelo pomembno poznavanje mehanizmov, kako se bodo te bolezni širile.

Da so izzivi podobni tako v Evropi kot onkraj Atlantika, so po besedah Bužanove pokazali tudi prisotni predavatelji, ki se soočajo s podobnimi izzivi na tem področju.

STA

---