Tudi odpadki nas izdajajo

Kontrolor javnega podjetja Okolje Zoran Pihler ima skoraj forenzično delo. Pregleduje namreč ekološke otoke, predvsem tiste, na katerih se kopičijo napačno odloženi odpadki, ki kazijo videz kraja in povzročajo sive lase delavcem, ki odvažajo odpadke. Med najbolj nemarno odloženimi skuša izbrskati podatke o tistih, ki so jih odložili. In velikokrat mu to tudi uspe.

Zoran Pihler in Marjan Maslo sta si v sredo ogledala tudi ekološki otok na Belem Križu. Čistijo ga vsak dan, kljub temu pa je bilo ob njem vreč z zelenim odrezom, v zabojniku za mešane odpadke pa hrana, kosovni odpadki, papir ...  Foto: Helena Race
Zoran Pihler in Marjan Maslo sta si v sredo ogledala tudi ekološki otok na Belem Križu. Čistijo ga vsak dan, kljub temu pa je bilo ob njem vreč z zelenim odrezom, v zabojniku za mešane odpadke pa hrana, kosovni odpadki, papir ...  Foto: Helena Race

PIRAN > Pri nekaterih ne zaležejo ne izobraževanje, ne nasveti, ne višje položnice ... Odpadke še vedno odlagajo, kamor se jim zljubi. Predvsem ekološki otoki ob cestah so tarča vrečk smeti, ki jih mimoidoči odvržejo kar skozi okno avtomobila, ko se peljejo mimo. V njih pa so največkrat ostanki hrane. To zelo dobro ve kontrolor Okolja Zoran Pihler, ki vsak dan bdi nad urejenostjo 140 ekoloških otokov po piranski občini. Ugotavlja, da so v vaseh pri ločevanju odpadkov bolj vestni, slabše pa je na ekoloških otokih v bližini cest.

Med odpadki tudi osebni podatki

V sredo, ko smo skupaj z njim pogledali v zabojnike za odpadke, se mu je pridružil tudi občinski inšpektor Marjan Maslo. “Ko vidimo nemarno odvržene odpadke na ekoloških otokih, skušamo najti krivca. Velikokrat nam to tudi uspe, ko pogledamo v vrečke, saj ljudje zavržejo tudi položnice, pisemske ovojnice z naslovi in podobne osebne podatke,” opisujeta svoje delo. Ugotovitve nato fotografirata, krivec pa dobi obvestilo o prekršku.

“Včasih celo koga zalotim, ko pripelje kosovne odpadka ali zeleni rez na ekološki otok. Ko se predstavim in jih opozorim, da tega ne smejo početi, se najpogosteje izgovarjajo, da niso vedeli,” pravi Pihler ob ekološkem otoku na Belem Križu. Čistijo ga vsak dan, kljub temu pa je bilo ob zabojnikih nekaj vreč polnih listja in vej, iz zabojnika za mešane odpadke je molela polomljena stoječa svetilka, v vrečki za plastiko je bila hrana, na tleh je bil odvržen stiropor, gradbeni material ...

Vsem odpeljejo odpadke izpred doma

Še slabše je bilo na ekološkem otoku ob cesti proti Kortam. Vsebina raztrganih vrečk je bila raztresena okoli zabojnikov, na tleh je bil paket steklene volne za izolacijo, polomljeni plastični stoli, polna vrečka kokosove moke, nekdo je odvrgel pol škatle gibanice, kose kruha, sveže meso in čevapčiče. V zabojčku na tleh je bila poleg žic in papirja vrečka, polna peska iz mačjega stranišča. V vrečki s papirji pa tudi ovojnice z imenom lastnika odpadkov ...

“V bližini teh ekoloških otokov so vsi vključeni v individualni sistem odvoza odpadkov. Vsi dobivajo vrečke za papir, plastiko in mešane odpadke, ki jih redno prevzemamo,” pojasnjuje Pihlar. Tudi zaradi tega, ker ekoloških otokov pravzaprav ne potrebujejo, so zabojnike v bližini ceste pri Parecagu odmaknili (pustili so le zabojnik za steklo) in postavili tablo, ki prepoveduje odlaganje odpadkov. Po enem tednu je ekološki otok še vedno čist.

Hrana ne sodi med mešane odpadke

Da bi količino napačno odloženih odpadkov zmanjšali, tudi Okolje Piran organizira delavnice z nasveti, kako to storiti, v tem tednu pa se je pridružilo akciji komunalnih podjetij, in na Tartinijevem trgu postavilo stojnico z 82-kilogrami hrane, kolikor jo vsako leto zavrže povprečen Slovenec.

“Največkrat nam ostaneta kruh in zelenjava,” so priznavali mimoidoči. Ti ostanki prevečkrat končajo med mešanimi odpadki v črnih zabojnikih, kjer pa ni mesto zanje. Med analizo odpadkov iz ene od sosesk v piranski občini so delavci Okolja ugotovili, da je med mešanimi odpadki kar tretjina hrane in ostankov, ki nastanejo pri pripravi obrokov. “To ne bi smelo biti med mešanimi odpadki. Če že moramo zavreči hrano, ta sodi v rjav zabojnik za bio razgradljive odpadke oziroma kantico, ki jo imajo gospodinjstva. Hrane med mešanimi odpadki namreč povzroča težave pri sortiranju, saj zamaže tekoči trak,” pojasnjuje Milica Maslo Bezer iz Okolja. Nenazadnje pa hrana med mešanimi odpadki povzroča tudi višje stroške; na njen račun se povečuje količina odpadkov, ki jih prevzame podjetje Kostak in odpelje v Krško. Odvoz vsake tone pa stane 135 evrov. Odvoz ene tone bio razgradlji-vih odpadkov, ki končajo v bio plinarni na Vrhniki, pa je precej cenejši, stane od 70 do 80 evrov na tono.

Lani so v piranski občini zbrali 4500 ton mešanih odpadkov, letos jih bodo precej manj, približno 4000 ton. Občani so torej vse bolj osveščeni in vse bolj vestno ločujejo odpadke.

HELENA RACE


Najbolj brano