Karate v Kopru brez informacij (foto)

Svetovno prvenstvo v karateju, ki se je končalo v Kopru, bo ostalo zapisano kot prvo skupno svetovno prvenstvo treh segmentov karateja: tradicionalnega, športnega (generalnega) in kontaktnega. Prireditev je sicer lepo uspela, a so organizatorji zanemarili informiranje javnosti in gledalcev.

Odpri galerijo

KOPER > Ker je bilo Sloveniji to prvenstvo zaupano šele konec julija, je bilo kakšno nepredvideno težavo tudi pričakovati. Osnovne naloge organizatorjev so bile zagotoviti dvorano in rekvizite za karateiste, priskrbeti nastanitev tekmovalcev in sodnikov ter poskrbeti za nemoten potek kompleksnega tekmovanja na osmih tatamijih, s posebnim poudarkom na usposobljeni zdravniški službi. Vse to jim je tudi lepo uspelo, pogrnili pa so pri obveščanju in informiranju javnosti in gledalcev.

Med prisotnimi gosti na SP ni bilo moč prezreti nekdanjega karateista, pionirja evropskega karateja in priznanega funkcionarja, prof. dr. Vladimirja Jorge. Beograjčan se še danes dobro spominja prvega stika Slovenije s svetovnim karatejem. Začetki segajo v leto 1968, ko je svetovno znani japonski mojster Kaze prvič obiskal Jugoslavijo in začel s predstavitvijo tradicionalnega karateja v Velenju. “Leta 1968 je bila ustanovljena tudi prva svetovna zveza karateja, že leto kasneje pa je Jugoslavija kot prva uvedla težnostne kategorije in začela razvijati športni karate. Istega leta je tudi gostila prvo svetovno prvenstvo za ženske v katah. Že tedaj sem redno obiskoval Koper, saj smo poleti imeli prve pripravljalne tabore v Istri,” je dejal sensei (japonsko - učitelj) najvišje stopnje - 9. dan.

“Za prvenstvo sem izvedela šele v dvorani, ko sem prišla v službo, oglasov ni bilo nikjer, v primerjavi z ligaškimi rokometnimi tekmami koprskih fantov pa se mi zdi tudi absolutno premalo gledalcev,” je povedala Koprčanka Katja Kuk. Podobno so študenti kineziologije Univerze na Primorskem, ki so pomagali pri izvedbi, za svojo udeležbo izvedeli šele dober teden pred pričetkom prvenstva.

“To je bila lepa priložnost za promocijo Slovenije in slovenske Istre, a je bila po mojem mnenju prireditev slabo predstavljena. Tudi udeleženci so pohvalili gostoljubje, okolico in objekt, ne pa tudi vsega ostalega,” je povedal Vladimir Sergaš, ki je skrbel za varnost na prvenstvu. Poleg bivšega trenerja nogometašev Izole si je dogodek ogledal tudi nekdanji trener Koprčanov Rodolfo Vanoli, ki sicer ni karateist, a ga, kot sam pravi, zanimajo vsi športi. Poleg Vanolija se je na tribunah pojavila tudi skupina 50 Italijanov, ki so prišli spodbujat svoje predstavnike. “Precej je tekmovalcev iz Trsta, zato nas je tudi več na tribunah. Lepa dvorana, lepo tekmovanje, kakovostni boji, pogrešamo pa kakšno tablo z rezultati,” je misli strnil tržaški učitelj karateja Roberto Colapietri.

Program tekmovanja ni bil dostopen niti na spletu, vsi prisotni so pogrešali panoje, kjer bi bilo razbrati rezultate in sprotni potek nastopov. Veliki ekran v dvorani ni bil pregleden, celo domači slovenski reprezentanti so za spremembe urnikov včasih izvedeli po naključju. Tudi gledalcev v prvih dveh dneh tekmovanja ni bilo na spregled, pojavili so se šele v sklepnem delu prvenstva. “Glede tradicionalnega karateja se mi je zdela raven tekmovanja visoka, lahko pa bi bila še višja, saj pogrešam Japonce,” je ob obisku povedal nekdanji karateist Marjan Mijatović iz Kopra. O svetovnem prvenstvu karateja v Kopru pa do včeraj ni bilo besede niti na spletni strani Karate zveze Slovenije.

SANDI JERMAN

---