Študenti bi več prakse, manj teorije

Študijska praksa ni nekaj pišmeuhovskega: študenti Univerze na Primorskem gledajo nanjo kot na pomemben način pridobivanja izkušenj in popotnico pri iskanju prve zaposlitve. Prav zato rezultati mini ankete, ki jo je v začetku oktobra med študenti izvedlo kulturno izobraževalno društvo PiNA, prihajajo v pravem trenutku - pred rektorskimi volitvami, ko kandidati za prvi univerzitetni stolček študentske želje še razmeroma dobro slišijo.

KOPER > Kaja Cunk, strokovna sodelavka organizacije PiNA, si želi, da bi se na podlagi odgovorov rektorski kandidati zavedali vloge študijske prakse v življenju študentov.

Pri praksi je mentor bistvenega pomena

Študenti in študentke so svoje izkušnje z opravljanjem prakse opisali kot večinoma pozitivne, poudarili pa so, da je še kako pomembna izbira mentorja, pri katerem prakso opravljaš. Všeč jim je bil odnos delodajalcev do praktikantov, nekateri so to podkrepili tudi z zapisi: “Sprejeli so me z odprtimi rokami, mi pomagali, me naučili, delali skupaj z mano, vedno pokazali nekaj novega.”

Všeč jim je bilo tudi spoznavanje dela na terenu, zapisali pa so: “Študijska praksa je bila ključnega pomena pri moji odločitvi, kaj natančneje želim početi v okviru možnosti, ki mi jih ponuja izobrazba.” In še: “V praksi sem se marsičesa naučil, predvsem pa spoznal notranje delovanje organizacij, ki so mi omogočile opravljanje delovne prakse.”

Med odzivi na študijsko prakso pa so tudi kritike. Nekateri so izpostavili, da je bil čas trajanja prakse prekratek, “da bi dejansko spoznal cel postopek oziroma bi v celoti spoznal delovne procese”. Študentom ni bilo všeč niti to, da praksa sploh ni bila povezana s študijem: “Praksa ni bila povezana z mojim študijem. Med delodajalci, ki jih je predlagala moja fakulteta, me nihče ni želel sprejeti”.

S študijem premalo življenjskega znanja

Nevladno organizacijo PiNA je pri sestavljanju spletnega vprašalnika še zanimalo, ali vidijo študenti v aktivnem vključevanju v delo v mladinskih organizacijah ali organizacijah za mlade dopolnilo študijskemu programu. Tri četrtine vprašanih (72 odstotkov) je odgovorilo pritrdilno.

Študenti v pojasnilih navajajo, da s tem pridobivajo izkušnje glede dela in sodelovanja z ljudmi, se učijo odgovornosti, aktivno sodelujejo pri odločitvah, za katere menijo, da olajšajo in obogatijo študijska leta in kasneje pomagajo pri zaposlitvi. Nenazadnje pa izpostavljajo tudi širjenje socialne mreže.

Študentka pa je dopisala tudi naslednje: “Če študiram biopsihologijo, si želim tudi (obvezne) biološke prakse, saj bi se rada usmerila v ta področja.” Med študenti, ki niso videli dodatne vrednosti v delu pri mladinskih organizacijah, pa se je pojavilo tudi pojasnilo, da “tisto, kar se opravlja v teh organizacijah, nima nobenega dopolnilnega praktičnega namena v mojem študiju”.

Obstajajo pa tudi študenti, ki bi radi sodelovali, vendar tega zaradi študijskih obveznosti ne morejo: “Menim, da mi študij da premalo življenjskega znanja, prav tako praktičnega, zato delam in se izobražujem izven šole. Tu pa nastane problem, kajti na 'faksu' je skoraj vse obvezno, zahtevajo skoraj 100-odstotno prisotnost. Ne zavedajo se, da smo s tem prikrajšani za neformalno izobraževanje, ki je danes pomembnejše od diplome in znanja, ki ga odnesemo s 'faksa'.”

V dveh tednih, kar je vabil k odgovorom, je vprašalnik izpolnilo 108 študentov, od teh velika večina ženskega spola (86 odstotkov). Največ sodelujočih prihaja ali je zaključilo šolanje na Fakulteti za vede o zdravju (33 odstotkov), sledijo študenti Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (19> odstotkov), Pedagoške fakultete Koper in Fakultete za humanistične študije (po 17 odstotkov). Odzivnost na spletni vprašalnik je bila nižja na Fakulteti za management (10 odstotkov) in Fakulteti za turistične študije - Turistica (pet odstotkov). Med 108 sodelujočimi jih ima kar 82 odstotkov obveznost opravljanja študijske prakse v času študija, in 66 odstotkov je že opravljalo študijsko prakso v času študija.

Praksa skupaj z izpitnim obdobjem

Spletni vprašalnik so anketiranci dopolnili s predlogi in komentarji, ki bi jih morali vsi, ki imajo v rokah šila in kopita na Univerzi na Primorskem, še kako upoštevati.

Mladi si želijo, da se praksa z izpitnimi roki ne bi križala, kar pa se dogaja na Fakulteti za vede o zdravju (“praksa je skupaj z izpitnim obdobjem, kar je skoraj živalsko naporno”). Nekateri predlagajo, da bi bil obvezni praksi namenjen ves semester ali pa kar letnik - “takrat, ko imamo vse izpite iz prejšnjih letnikov opravljene”. Praksa bi bila bolj učinkovita, če bi obstajali “bolj natančna navodila in napotki ljudem, ki nam prakso nudijo oziroma poskrbeti za to, da se jih ti držijo”. Poleg tega bi bilo pošteno, če bi fakultete upoštevale delovne izkušnje študentov pri priznavanju prakse.

ALENKA PENJAK

---