Stavbenikovcem mraz ni prišel do živega, krivice pač

“Dela ni. Iščem, a povsod mi rečejo, da sem prestar. 35 let sem bil na Stavbeniku. Zdaj je že tako težko, da ne vem več, kako naprej. Danes sem tu, da bi izvedel, kdaj bomo dobili naš denar,” je včeraj grenko ugotavljal nekdanji stavbenikovec Padjer Emsut, eden od petdeseterice na protestu nekdanjih delavcev nekoč najpomembnejšega koprskega gradbenega podjetja.

KOPER > Shod bede, razočaranja in obupa, so sindikalisti iz KS 90 poimenovali protestni pohod nekdanjih Stavbenikovih delavcev od upravne stavbe podjetja mimo koprskih nakupovalnih centrov. Mraz brezposelnih delavcev ni motil, kot dolgoletni gradbinci so ga navajeni. Bolj jim je prišlo do živega to, da po več kot dveh letih od začetka stečaja niso dobili še niti centa svojih prednostnih terjatev. Januarja pa bodo ostali še brez nadomestila za brezposelnost. Stoterici delavcev podjetje skupaj dolguje 1,2 milijona evrov. Večina jih je v podjetju delala 30 in več let, tako imajo posamezniki do Stavbenika tudi po 20.000 evrov terjatev. Tudi Izolan Peter Žigante, ki je tam delal 38 let: “Sem dete Stavbenika. Bil sem njegov štipendist in, vidite, tudi končal sem v Stavbeniku. Na srečo sem pred tremi meseci izpolnil pogoje za upokojitev, hudo pa mi je za nekatere kolege, ki so tu pustili svoje zdravje, zdaj pa so cele družine brez služb, nekateri nimajo niti za jesti.”

Kritike protestnikov so letele predvsem na ekipo stečajnega upravitelja Valterja Stepana, ki po prepričanju delavcev postopke vodi prepočasi. “Ekipa stečajnega upravitelja dobiva plače, tisti, ki smo ustvarili premoženje Stavbenika, pa ne vemo, kdaj bomo dobili svoje. Vsaj nekaj bi nam lahko izplačali, da bi pokazali vsaj malo dobre volje,” pravi Žigante.

Valter Stepan očitke zavrača. Edino vrednejše premoženje Stavbenika, s prodajo katerega bi si delavci lahko obetali poplačilo, je stanovanjski blok na Ulici oktobrske revolucije v Izoli. Na prvi dražbi kupcev ni bilo, nova dražba - predvidoma po izklicni ceni 2,8 milijona evrov - bo najverjetneje februarja, napoveduje Stepan.

“Za tisti objekt je vseskozi veljalo, da je tržno zelo zanimiv; je v središču Izole. Resda je kriza, a po mojem bi ga lahko že prodali, če bi bila prava volja in pravi ljudje, ki bi to zagrabili,” meni Žigante. Strinja se tudi Zlatko Rojc. “Obljubljali so nam, da bomo v enem letu dobili vse poplačano, a po vseh obljubah se ni zgodilo prav nič.”

KATJA GLEŠČIČ

---