Stanovanja imajo, a jih ne oddajo

Odkar so v izolski občini nazadnje delili neprofitna stanovanja, je minilo že pet let. Pred oktobrskimi volitvami so napovedali, da jih bodo 16 razdelili po volitvah. Na četrtkovi seji občinskega sveta bi morali imenovati novo županovo stanovanjsko komisijo, ki oceni, kdo izpolnjuje pogoje za najem neprofitnega stanovanja, a so točko umaknili z dnevnega reda.

IZOLA > Čeprav v občini priznavajo, da imajo prostih 16 stanovanj (štiri so na Smrekarjevi 51, druga na različnih lokacijah), javnega razpisa za njihovo oddajo še niso dorekli. Županova svetovalka Kristina Zelić pravi, da stanovanjske komisije na seji niso obravnavali, ker so se ukvarjali s kadrovanjem v druga telesa. Zaradi očitkov opozicije o nepravičnem kadrovanju pa bodo morali predlagana imena za komisije in odbore znova pretehtati, kar samo še zavlačuje oddajo stanovanj. Župan Igor Kolenc razmišlja, da bi pred koncem leta sklical še eno sejo, vendar najbrž niti na njej ne bodo imenovali nove stanovanjske komisije.

Dosedanja komisija za dodelitev neprofitnih stanovanj se ni sestala niti enkrat, čeprav so jo imenovali septembra lani. Člani naj bi čakali, da župan skliče konstitutivno sejo. V njej sta dva svetnika, zdaj oba iz vrst opozicije, Branko Simonovič (Desus) in Manca Vadnjal (IJN), pa še Žanin Gruden, Marika Jauševac in Renato Vouk.

V občinski upravi si želijo, da bi razpis objavili do spomladi. Z oddajo stanovanj se jim torej ne mudi. Zelićeva pojasnjuje, da še razmišljajo o najboljšem načinu razpolaganja z občinskimi stanovanji: “Za njihovo oddajo v neprofitni najem moramo najprej spremeniti pravilnik o oddaji, saj jih želimo nameniti Izolanom, ki že dlje živijo v Izoli, in predvsem mladim, da bi ostali v Izoli. Za del stanovanj razmišljamo tudi, da bi jih oddali po modelu deljenega lastništva - v polovičnem deležu bi jih prodali, za preostali delež pa terjali neprofitno najemnino. S tem bi lahko zagotovili primerna stanovanja mladim družinam in drugim občanom, ki niso upravičeni do neprofitnega najema, na trgu pa ne zmorejo kupiti stanovanja.”

Dodaja še, da so vložili tudi pobudo za presojo ustavnosti prvega odstavka 195. člena stanovanjskega zakona, saj občine zdaj ne morejo preverjati, ali so dolgoletni najemniki še vedno upravičeni do neprofitnega najema. “Občina ne more preveriti, ali se je najemnikov finančni položaj toliko izboljšal, da bi zmogel plačevati tržno najemnino, ali pa si je vmes morda kupil nepremičnino, v kateri bi lahko živel.”

Na dolgi rok naj bi občina ustanovila občinski stanovanjski oziroma nepremičninski sklad, ker naj bi ta bolje upravljal z občinskimi stanovanji. O tem so razmišljali že v obdobju nekdanje županje Brede Pečan, vendar so kasneje ugotovili, da bi bili stroški z ustanovitvijo takšnega sklada previsoki, ker bi moral imeti najmanj šest do sedem zaposlenih. Takšen sklad ima Mestna občina Koper. Ima 14 zaposlenih in upravlja s približno 700 neprofitnimi ter 30 oskrbovanimi stanovanji (nad poslovnimi prostori bdi občina). V Izoli pa imajo 321 neprofitnih stanovanj in 231 poslovnih prostorov.

MIRJANA CERIN

---