Soline varne pred visoko plimo

Čelni nasipi solin so utrjeni, zid v Jernejevem kanalu so obnovili, v kanalu Drnica je skoraj dokončan, kanal Pichetto varuje velika zapornica. Če se morje dvigne za 2,5 metra, so soline varne. Na obnovo pa čaka še nekaj kilometrov notranjih nasipov na starem delu solin.

SEČA > Decembra leta 2008 je morje poplavilo nižja območja obale in porušilo obrambne nasipe solin. Za odpravo škode je vlada leto zatem sprejela sanacijski program in Sečoveljskim solinam namenila 14,6 milijona evrov (še tri milijone pa solinam v Strunjanu). To je omogočilo začetek temeljite obnove nasipov, ki bo dokončana jeseni leta 2015. Še dobrih sedem milijonov evrov za obnovo nasipov in ohranjanje naravne in kulturne dediščine pa so dobili v projektu Life Mansalt. Ta je omogočil zaposlitev 21 ljudi.

V kanalu Drnica, po katerem je mogoče tudi pluti, je na eni strani dobrega pol kilometra zidu že dokončanega, na drugi pa bo kmalu. “Že pred stoletji so bili tu kamniti zidovi, ljudje, ki so na solinah bivali od aprila do septembra, pa so jih sproti popravljali. Zdaj to ni več mogoče. A smo pri obnovi vseeno sledili obliki nekdanjega zidu, le da mu zdaj postavimo temelje, ročno klesane kamne pa utrjujemo z malto. Tako bo zid zdržal vsaj nekaj desetletij ali več,” pravi vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc.

Drugi večji kanal, Pichetto, na starem delu solin, pa varuje deset metrov široka zapornica. “Ko je zaprta, varuje celotno linijo notranjih nasipov pred visoko vodo. Zadrži povišanje morje za 2,5 metra, zapirali pa jo bodo ob napovedih visoke plime,” pojasnjuje Ervin Vivoda z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zapirati jo bodo morali približno 20-krat na leto, večinoma v obdobju od oktobra do marca.

Postavitev zapornice je stala 686.000 evrov, ki so jih dobili iz sanacijskega programa. Z vložkom v zapornico so prihranili več milijonov evrov, ki bi jih sicer morali plačati za povišanje zidov po vsej dolžini (štiri kilometre) kanala Pichetto. “Ker visoke plime zadržuje zapornica, ni potrebe, da gradimo visok kamniti zid. Namesto tega utrjujemo zemeljske nasipe. Geotekstilno mrežo pritrdimo s kovinskimi sidri in zasujemo z zemljo, ki se počasi zaraste in utrdi,” pojasnjuje Sovinc. Dela so trenutno prekinili zaradi sezone gnezdenja ptic, dokončali pa jih bodo do jeseni prihodnjega leta.

Že zdaj pa si je del starih solin na Fontaniggah mogoče ogledati med sprehodom po novi učni poti. Dolga je dva kilometra, od tega je 300 metrov speljana po mostovžu, zgrajenem iz lesa sibirskega macesna in speljanem nad vodo. Pot so uredili v sklopu projekta Saltworks, v katerem sodelujejo skupaj s solinami v Cervii in Comacchiu, stala pa je 175.000 evrov. Po njej je dovoljeno le pešcem, kolesarji pa se po makadamski poti lahko peljejo do muzeja solinarstva.

HELENA RACE

---