Soline končno varne pred morskimi poplavami

S premiero desetminutnega dokumentarnega filma o solinah Življenje na visoki nogi so v Krajinskem parku Sečoveljske soline sklenili petletni in kar sedem milijonov evrov težak projekt Life mansalt - Človek in narava.

SEČA > Snemanje zanimivega filma je bila sicer ena prijetnejših dejavnosti pod okriljem projekta, v katerem so vse moči usmerili zlasti v obnovo več desetletij slabo vzdrževanih nasipov, ki solin niso več varovali pred vdori morske in zaledne vode. Grožnjo so zdaj odpravili, zato se lahko v parku posvetijo razvoju in promociji tega edinstvenega okolja, ki v Istro privablja turiste z vseh vetrov. V solinah so projekt izvajali med 1. oktobrom 2010 in 30. septembrom 2015. V tem obdobju so vse dejavnosti osredotočili v ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar je prispevalo tudi k varstvu kulturne dediščine solin in zaledja.

Za dobrih sedem milijonov evrov vreden projekt je polovico denarja zagotovila Evropa, polovico ministrstvo za okolje in prostor v okviru sanacijskega programa za odpravo posledic visokega plimovanja ter podjetij Telekom in Soline pridelava soli.

Največ denarja za obnovo nasipov

“Večino denarja smo namenili za obnovo čelnih in visokovodnih nasipov, ki jih je poškodovalo katastrofalno visoko plimovanje decembra leta 2008. Končno smo vzpostavili nadzor nad vodnim režimom. Zunanja linija je popolnoma varna pred poplavami,” je zadovoljen vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. Prelivanje morske vode je ogrožalo na tleh gnezdeče solinske ptice in preplavilo slanoljubne rastline. “Obnovljeni nasipi zdaj varujejo legla polojnikov, sabljark, beločelih deževnikov, čiger in drugih ptic pred deročo vodo,” Sovinc niza uspehe.

Ob tem izpostavi, da so za gradbena dela v solinah na novo zaposlili 21 ljudi iz lokalne skupnosti. Skupaj je na tem projektu v solinah delalo prek 40 ljudi, ki so se v prenesenem pomenu vrnili v preteklost, saj so se pri specifičnih posegih na solinskih nasipih opirali na znanje in tehnike, ki so jih v tem okolju uspešno preizkusili že njihovi nonoti. “Delavci so posege opravljali v zahtevnem vodnem okolju in z delovnega plovila. Dokaz, da so delo opravili več kot odlično, so štirje kilometri obnovljenih zidov,” Sovinc opisuje delovne razmere.

Kune in lisice se ne bodo mastile z jajci

Sicer pa so v solinah pod okriljem projekta posebno skrb namenili tudi živalim in zagotovitvi njihovega varnejšega življenjskega okolja. Z gradnjo jarkov so, denimo, lisicam in kunam preprečili dostop do gnezdišč. Obnovljeno sladkovodno jezero pri nekdanjem rudniku pa zdaj nudi prostor zaščiteni želvi sklednici.

“Ne gre pozabiti še na rastišča slanoljubnih rastlin. Ker je morje poplavljalo bazene, so se ta območja precej skrčila, zdaj pa so se z obnovo nasipov te rastline, ki so precejšnja zanimivost za naše obiskovalce, zopet uspele zarasti,” ugotavlja Sovinc.

Rezultati projekta:

> Obnovili so več kot štiri kilometre nasipov ob vodotokih in na liniji, ki ločuje soline od morja.

> Izkopali so prek osem kilometrov jarkov za boljše kroženje vode v solnih bazenih, kar preprečuje bohotenje alg na površini in omejuje dostop plenilcem do gnezdišč solinskih ptic.

> Uredili so sladkovodno mokrišče na robu solin ob rudniku in tako uredili okolje za želvo sklednico.

> Pripravili so prek 80 delavnic za dvig okoljske zavesti in razlago pomena solin za ohranitev ogroženih vrst.

> Posneli so dokumentarna filma o življenju v solinah, natisnili so 160.000 izvodov večjezičnih zgibank, v centru za obiskovalce je potekal prenos žive slike z gnezdišč solinskih ptic za obiskovalce parka.

> Izdelali so strokovne usmeritve za okoljsko sprejemljivo urejanje privezov ob desni brežini Jernejevega kanala.

NATAŠA HLAJ

---