Solinarstvo postaja živa mojstrovina

Tradicionalno pridobivanje morske soli v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah bo vlada razglasila za živo mojstrovino državnega pomena. S tem se bo solinarstvo pridružilo dragoceni druščini še petih drugih izjemnih dejavnosti, ki so v Sloveniji že na tem seznamu. Razglasitev je tudi pogoj za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, za katero si prizadevajo v solinah in na kulturnem ministrstvu.

 Tradicionalno pridobivanje morske soli v Sečoveljskih in 
Strunjanskih solinah bo razglašeno za živo mojstrovino 
državnega pomena. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Tradicionalno pridobivanje morske soli v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah bo razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA, PIRAN > Predlog o razglasitvi tradicionalnega pridelovanja morske soli za živo mojstrovino državnega pomena je pripravilo ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki koordinira varstvo žive kulturne dediščine. Predlog so imeli že nekaj časa na mizi, zdaj je končno prišel na vrsto za razglasitev, pravi Adela Pukl iz muzeja. Med strokovnjaki ni bilo nobenega pomisleka, da si solinarstvo zasluži vpis med živo mojstrovino državnega pomena, saj gre za izjemno kulturno dediščino, dodaja. Predlog odloka je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo, do 10. oktobra pa bodo sprejemali pripombe nanj; jutri ob 15. uri bo v prostorih piranske občine tudi javna obravnava.

Vrednote, zaradi katerih si tradicionalno pridobivanje soli lahko nadene titulo žive mojstrovine, so:
> tradicija pridobivanja sega v obdobje zgodnjega srednjega veka in celo v antiko,
> prva omemba solin v listini iz 9. stoletja, leta 1274 je komuna Piran v statutu določila pogoje delovanja solin,
> posebna je družinska metoda pridobivanja, ko so družine poleti bivale v solinah, družinski člani pa so znanje in orodje predajali iz roda v rod,
> paški način pridelave, s katerim so v drugi polovici 14. stoletja v Piranu, Kopru in Miljah posodobili družinsko metodo z gojenjem petole (podlaga na dnu kristalizacijskih bazenov), na način, ki se je (deloma) ohranil na predelu Fontanigge,
> stonski način pridelave, ki se je uveljavil v začetku 20. stoletja, ko so pridelavo slanice prevzeli vodarji; na ta način še danes pridelujejo sol na predelu Lera in v Strunjanu,
> solinarske hiške, ki so jih uporabljali za sezonska bivališča in skladišča,
> prostor je izjemen preplet geo-morfoloških, geoloških in klimatskih danosti,
> etnološke in jezikovne posebnosti, poimenovanje orodja, opreme, delov solnega fonda, imena kanalov ...

Delo ostaja takšno kot pred sto leti

Živo mojstrovino bodo razglasili zato, da bi ohranili znanje in veščine vzdrževanja infrastrukture, ki omogoča pridelavo soli, znanje vzdrževanja vodostajev v izparevalnih in kristalizacijskih bazenih, vzgojo petole, pobiranje in spravilo soli, uporabo tradicionalnega orodja in posebnega poimenovanja zanj, za delovne tehnike, kanale v solinah ... Vse to se je v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah prenašalo iz roda v rod in je danes bolj ali manj enako kot pred stotimi ali več leti.

“Delo opravljamo po stari tradiciji, nekoliko modernizirala so se le nekatera težka fizična dela,” pravi Dario Sau, vodja pridelave soli v Sečoveljskih solinah. Ker je v solinah zaposlenih enajst solinarjev, ki morajo skrbeti za ogromno nasipov, si pri delu pomagajo s stroji, prav tako pri pripravi petole (solinske podlage) in natovarjanju že pobrane soli. “Novost” iz 70. let prejšnjega stoletja so tudi tiri z vozički, ki jih uporabljajo na Leri; prej so sol s polj vozili na samokolnicah, ki so imele boben iz hrastovih letev namesto kolesa. “Delo na solnem polju pa je ostalo takšno kot pred sto leti. K temu nas sili tudi sama narava; oluščeno petolo smo na primer poskušali popravljati strojno, a se to ni obneslo, tako da to še vedno počnemo s posebnimi lopatami. Prav tako imamo še vedno lesene taperine (natikače), gavere (grablje) in drugo orodje,” pojasnjuje Sau.

Pet živih mojstrovin
Za živo mojstrovino državnega pomena so že razglašeni:
> Škofjeloški pasijon,
> Cerkljanska laufarija in Drežniški ter Ravenski pust,
> izdelovanje ljubenskih potic,
> tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas.

Skrbeti bo treba tudi za Fontanigge

Še bolj tradicionalno kot na Leri je solinarstvo v starem delu solin, na Fontaniggah, ki pa so skoraj povsem opuščene. Glede na zapisano v predlogu odloka, naj bi se to spremenilo, saj predpisuje kontinuirano pridelavo tudi tam. Kdo jo bo zagotavljal, pa je drugo vprašanje. Letos je namreč životaril že muzej solinarstva, ki ga ima Pomorski muzej na Fontaniggah; okoljsko ministrstvo, ki bi moralo zagotoviti 35.000 evrov, tega zneska v svojem proračunu ni imelo. Pomorskemu muzeju pa so že pred nekaj leti prepovedali predstavitveno pobiranje soli na Fontaniggah, ker za to nima koncesije (edini koncesionar za pridelavo soli podjetje Soline).

“Za polja na Fontaniggah slabo skrbijo, sploh letos so zelo malo naredili, petola je bila uničena, vetrnica ni delala. Razumem, da imajo tudi v Solinah kadrovske težave in da so tudi oni dobili manj denarja, zato predlagamo, naj država podeli Pomorskemu muzeju tak status, da bo lahko organiziral skrb za kulturno dediščino in za vzdrževanje solnega fonda v starem delu solin,” pravi direktor muzeja Franco Juri. Predlog razglasitve solinarstva za živo mojstrovino pozdravlja, saj bo odlok poleg prostora in okolja zdaj na najvišjem nivoju zaščitil tudi kulturno plat solin.

Direktor podjetja Soline Klavdij Godnič pa o predlogu razglasitve pravi: “To je priznanje za delo, da smo uspeli ohraniti postopke, ki so sicer že predpisani tudi s koncesijsko pogodbo. To je priznanje za blagovno znamko Piranske soline tako doma kot v tujini. Nenazadnje pa je tudi garancija, da se bo tradicionalno solinarstvo ohranilo še naprej.” Kljub novi prestižni znamki, ki jo bo z razglasitvijo dobila piranska sol, njene cene ne nameravajo povišati.

Sogovorniki so dejali še, da razglasitev ni neposredno povezana z morebitno izključitvijo solin iz Telekomove lastnine. Država se o tem, ali bo prevzela park v svojo last, še ni odločila.

HELENA RACE


Najbolj brano