Socerb: kulturni spomenik državnega pomena in deponija

Travnik pri Sveti jami na Socerbu se je spremenil v odlagališče kosovnih odpadkov. Neugledna gostinska prikolica, za njo kup plastične krame, na drugi strani razpadajoča stojnica, zraven pa še vrečke smeti. Skrbnik jame in okoljevarstvenik Franci Malečkar je ogorčen, v inšpektoratu za varstvo kulturne dediščine pa napovedujejo ukrepanje.

SOCERB > Koprski občinski inšpektor je že opravil ogled. Ker je ugotovil, da gre za območje kulturnega spomenika državnega pomena in kmetijsko območje, je zadevo odstopil inšpektoratu za varstvo kulturne dediščine.

Reševanje so hoteli prevaliti na druge

Tam se sprva niso nameravali lotiti težave, saj da gre za odstranjevanje kosovnih in komunalnih odpadkov, kar je po njihovem prepričanju v pristojnosti občinske inšpekcije.

So se pa nato vendarle odločili, da bodo ukrepali. Pretehtalo je dejstvo, da je območje gradu Socerb razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena in da nesnaga “nedvoumno kazi podobo spomenika oziroma njegove neposredne okolice.” Inšpektor Aleksander Vidmar napoveduje, da bodo uvedli inšpekcijski postopek, pregled pa bodo opravili v prihodnjih tednih.

Gostinka ni imela vseh dovoljenj

Zgodba o neurejenih razmerah ob vhodu v kraško podzemlje, v katerem je edina podzemna cerkev v Sloveniji in naj bi bilo po legendi svetišče mučenika sv. Socerba, sega v maj leta 2012. Takrat si je Tržačanka s Socerba Barbara Finolezzi ob jami omislila sezonski gostilniški posel in tja brez vseh dovoljenj postavila prikolico za strežbo hrane in pakiranih prigrizkov.

Grad Socerb, ki je uvrščen na seznam spomenikov državnega pomena, bi lahko v prihodnje pristal pod okriljem koprske občine. Njihovo pobudo za prenos upravljanja že nekaj časa premlevajo na ministrstvu za kulturo in direktoratu za kulturno dediščino. Za zdaj so se uspeli dogovoriti, da bo občina svojo vizijo oživitve posredovala ministrstvu v obliki programske naloge. Ta je zdaj nared, zagotavljajo v občini, vendar jo še pregledujejo. “Takoj ko bo naloga potrjena, jo bomo poslali na ministrstvo in nato z njimi nadaljevali pogovore,” pravijo v koprski občini.

Parcela je opredeljena kot kulturni spomenik državnega pomena, zato je morala gostinka prositi za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja za namestitev začasnega objekta. Tega ji Zavod za varstvo kulturne dediščine ni izdal. Podjetnice to očitno ni skrbelo, saj je posel kljub temu zagnala. S tem pa je - kot kaže - dregnila v osje gnezdo, saj se z njenim početjem niso strinjali niti v vaški skupnosti na Socerbu. Čeprav jim je zagotavljala, da bo šlo za mirno dejavnost, je na travniku organizirala zabave do jutranjih ur s preglasno glasbo, pijano mladežjo in podobnimi prizori. Finolezzijevo smo želeli vprašati, kdaj, če sploh, namerava odstraniti svoje stvari, vendar je njeno podjetje izbrisano iz baze podatkov, prav tako pa je ni mogoče najti niti v telefonskem imeniku.

Sicer pa je bil že takrat zaradi dogajanja precej kritičen tudi skrbnik podzemnega svetišča in okoljevarstvenik Franci Malečkar. V opisovanju nevzdržnih razmer je med drugim opozoril, da so se nemogoči glasbeni ritmi razlegali po podzemlju in plašili jamske živali. Zdaj je sicer zadovoljen, da se je to končalo, a kaj, ko je na travniku ostala vsa krama, ki jo je tja pripeljala gostinka.

“Sami tega ne moremo odstraniti, saj bi nas lahko tožila. Upam, da se bo kdo zganil in bo inšpekcija čim prej ukrepala,” razmišlja Malečkar.

NATAŠA HLAJ

---