Smokvica: z obnovljeno domačijo bodo vabili turiste

Bržanova domačija v Smokvici, ki sodi med sto najlepših vaških arhitektur v Sloveniji, je primer dobre prakse, kako ohraniti kulturno dediščino v zaledju. Koprska občina je namreč postopoma odkupila lastniške dele kmečkega poslopja in jih je s pomočjo evropskega denarja tudi obnovila.

SMOKVICA > Pod okriljem evropskega projekta Revitas so tako že uredili kletne prostore (nekdanji hlev), v katerih so namestili informacijski monitor z uporabnimi podatki o vasi in okolici, razstavne vitrine za domače izdelke in pridelke ter sanitarije. V pritličju je mala dvorana, namenjena druženju, predavanjem, delavnicam ter kuhinja. Novo podobo ima tudi nadstropje z lesenimi podi in tramovi na ostrešju.

V koprski občini so nedavno odkupili še bližnjo stavbo, ki je sestavni del domačije iz 16. stoletja. Med drugim so prostore z notranjim stopniščem prepletli in povezali. Opravili so gradbena, mizarska in instalacijska dela, s čimer so vzpostavili funkcionalen objekt. Manjka le še fasada, ki jo morajo urediti skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Odkup lastniških deležev je bil dolgotrajen zaradi številnih dedičev, ki so razseljeni po svetu.

Smokvica ima figovo ime vsaj od leta 1540, ko je bila vas z imenom Figarol oziroma Figarola vrisana na zemljevidu beneškega kartografa, izolskega rojaka Pietra Coppa.

Zdaj je domačija v celoti občinska last, zato bodo naročili idejne projekte še za obnovo povsem zrušenega dela domačije. Dvorišče, kjer je bil nekoč svinjak in kjer je še danes zanimiv vodni vir, ki po pričevanju domačinov nikoli ne presahne, je tako poleti doživelo delno obnovo. Svinjak s kuriščem, kjer so v kotlu pripravljali hrano za živali, so pokrili z novo streho in tako preprečili njegovo propadanje. Za obnovo Bržanove domačije so do zdaj v koprski občini uspeli pridobiti nekaj čez 200.000 evrov.

Obnovljeni del Bržanove domačije so predali v upravljanje KS Gračišče in Društvu Figaruola. Njen skrbnik pa bi rad postal domačin Peter Babič, saj v tem vidi odlično priložnost za promocijo domačije in vasi Smokvica. “Rad bi bil povezovalni člen med ponudniki domačih pridelkov, ki lahko v tamkajšnjih prostorih predstavljajo izvirnost slovenske Istre,” razmišlja Babič. Napoveduje, da bi v obnovljenih prostorih domačije gostili dramske in glasbene prireditve v istrskem narečju, kulinarične večere in podobne dogodke, s katerimi bi ohranjali istrsko izročilo.

Vas in njene lepote želi približati obiskovalcem, ki cenijo spokojnost in avtentičnost podeželja. “Dobre izkušnje imamo z različnimi društvi in posamezniki, ki se v naše kraje podajajo na raziskovanje Kraškega roba. Če nam uspe kmalu v domačiji urediti še štiri sobe, bomo turiste pri nas zadržali kakšen dan dlje,” se nadeja.

Sicer pa nameravajo v prihodnje v domačiji urediti tudi spominsko sobo, v kateri bi razstavili pohištvo in obnovljene stare predmete, s čimer bi nekdanjemu kmečkemu poslopju vdahnili duh preteklosti.

NATAŠA HLAJ

---