Služb ni, dela pa je dovolj

“Služb ni, dela pa je dovolj, še posebej na področju turizma in v času poletne sezone,” so si bili enotni udeleženci včerajšnje okrogle mize, ki je potekala pod okriljem prvega koprskega Kariernega sejma. Pripravil jo je spletni portal za iskalce zaposlitve MojeDelo.com, udeležili so se je tudi predstavniki istrskega gospodarstva, zavoda za zaposlovanje ter koprske in izolske občine.

KOPER > Število brezposelnih, ki je v zadnjih letih naraščalo, se zdaj počasi, a vztrajno zmanjšuje. Vračamo se v leto 2005. Direktorica koprske enote zavoda za zaposlovanje Nevenka Bandelj pa opozarja, da je še vedno preveč brezposelnih, skupaj na območju koprske enote zavoda nekaj več kot 7500. V zavodu uvajajo podjetniški način reševanja te problematike. Iščejo rešitve in ne ovir: prepoznavajo okolje in priložnosti v njem.

Turizem, zdravstvo, industrija

“V času sezone nam primanjkuje kuharjev in natakarjev, vse bolj povprašujejo tudi po kadru s področja kovinarsko-predelovalne industrije, od nižje izobraženih do inženirjev; tu so priložnosti za ustvarjanje kariere. Priložnosti so tudi na področju zdravstva. Preveč pa imamo ekonomskih tehnikov in gimnazijskih maturantov.”

Tudi za kakovostno storitev v turizmu je ključno stalno in zanesljivo osebje. Ker hoteli večine zaposlenih ne morejo obdržati čez vse leto, direktorica hotela Tartini Andreja Frelih meni, da bi jim morala pomagati država, po vzoru sosednje Avstrije. Osem do devet mesecev bi imeli delavce zaposlene v hotelih, preostanek leta pa bi jih moral podpirati zavod za zaposlovanje. “Samo butični hoteli si lahko privoščimo, da zadržimo glavne kadre,” je bil nazoren Aleksander Pinter, vodja hotela Piran, kjer so poslej odprti čez vse leto in so število nočitev v poldrugem letu povečali s 15.000 na 30.000. Opozoril je še, da je natakarski poklic v družbi podcenjen.

Čeprav so plače v turizmu nizke, je predstojnik katedre za management in podjetništvo v turizmu na Univerzi na Primorskem Janez Mekinc poudaril, da je treba v turizmu kupovati srce, medtem ko možgane kupujejo in si jih “kradejo” multinacionalke. “Bistvene so tudi delovne navade.” Hoteli potrebujejo kader brez posebne izobrazbe, pa vendar se bo morala Istra kot turistična destinacija v prihodnje osredotočiti na drugačen turizem. Frelihova meni, da bo panoga vključevala širok krog visoko izobraženih in samozaposlenih. “Delodajalci ne poznajo študijskih programov, sporočajo samo, katere kompetence potrebujejo. Zato fakultete znova krepimo splošno znanje, država pa nas poslej financira po številu diplomirancev,” je novosti nanizal Mekinc.

“Turizem prinese Sloveniji 12,7 odstotka BDP, v svetu pa več denarja kot farmacija, nafta ali orožje. To pomeni, da skriva izjemne priložnosti za zaposlovanje,”pravi Janez Mekinc. Za študente UP je povedal, da delo še vedno iščejo predvsem z neposrednim stikom z delodajalci. Pomagajo si še s podaljševanjem študentskega statusa, podatki na spletu, prijateljskimi vezmi in z agencijami.

Od kopanja živega srebra do sodelovanja z BMW

Največ, kar lahko za gospodarstvo naredijo občine, je, da sprejmejo ustrezne prostorske načrte. Koprska pa, kot je navedel koprski podžupan Peter Bolčič, gradi tudi športno infrastrukturo in spodbuja športni turizem.

Kot primer dobre prakse so na okrogli mizi omenili Idrijo, kjer brezposelnosti zadnjih 15 let ne poznajo. Ko se je država leta 1970 odločila, da bo zaprla rudnik živega srebra, bi se Idrijčani lahko začeli smiliti sami sebi. Od Ljubljane so bili tedaj oddaljeni poldrugo uro, tri ure in pol od morja, imajo dolge zime, lahko redijo kokoši, pridelujejo krompir ter znajo delati žlikrofe in čipke. “Odločili so se, da bodo izkoristili to, da so več stoletij proučevali rudo in obenem razvijali znanje,” je opozoril Matjaž Kanduč, glavni direktor podjetja Tomos dvokolesa, ki sodi pod okrilje idrijske Hidrie. Na Tomosovi lokaciji zdaj proizvajajo sestavne dele za vse pomembne svetovne proizvajalce avtomobilov, med katerimi je BMW.

MIRJANA CERIN

---