Na tečaju slovenščine 41 učencev iz 13 držav

Drevi se bodo v Kopru slovesno začeli že 23. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali Halo, tukaj slovenski Mediteran! Letos se tečajev udeležuje 41 udeležencev iz 13 držav, tudi neevropskih. Krovna tema tokratne poletne šole, ki bo trajala do konca meseca, pa je Ženski lik v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi.

Drevi se bodo v Kopru slovesno začeli že 23. Poletni tečaji 
slovenskega jezika na Slovenski obali Halo, tukaj slovenski 
Mediteran! Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Drevi se bodo v Kopru slovesno začeli že 23. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali Halo, tukaj slovenski Mediteran! Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Poletno šolo organizira Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in je namenjena tistim, ki si želijo naučiti tako osnov slovenskega jezika ali pa izboljšati oziroma izpopolniti svoje siceršnje jezikovno znanje, obenem bolje spoznati Slovenijo, slovensko kulturo ter hkrati preživeti dva poletna tedna na turistično atraktivni slovenski obali.

Ženski liki v javni podobi so ponavadi potisnjeni v ozadje, kar velja tudi pri predstavljanju slovenske kulture, je enega od razlogov za izbiro letošnje teme pojasnila vodja programskega odbora poletnih tečajev Vesna Mikolič. Čeprav bi morala biti enakopravnost žensk in moških v javnem prostoru samoumevna, pa si morajo vse družbe po njenem tudi danes prizadevati za enakopraven položaj žensk. Hkrati so želeli z omenjeno temo opozoriti na tudi v Sloveniji in Evropski uniji še vedno pereč problem nasilja nad ženskami.

“Se pa seveda v predstavljanju te teme na tečajih lotevamo tudi primerov, ko so se v slovenski kulturi ženske pokazale kot izjemno močna skupina oz. skupina, ki je tudi reševalo finančno stanje družin,” je dodala Mikoličeva ter izpostavila primera Šavrink in Aleksandrink.

Število udeležencev poletnih tečajev se že nekaj let giblje okoli številke 40. Letos imajo 41 udeležencev iz 13 držav. Največ jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Finske, Češke, Italije, Nemčije, Nizozemske, Avstrije ter izven Evrope iz ZDA, Kitajske in Peruja.

Razlogi za udeležbo so različni. “Že kar nekaj let je večina udeležencev mlajših,” pravi Mikoličeva, pri čemer si mnogi želijo na študij v Slovenijo. Takšnih je večina udeležencev z območja nekdanje Jugoslavije. Spet drugi prihajajo iz poslovnih razlogov, vedno pa so tudi takšni, ki na ta način odkrivajo svoje slovenske korenine.

STA


Najbolj brano