Slovenskim poklicnim ribičem trda prede

Ulov rib v slovenskem morju iz leta v leto upada in je zato za profesionalne ribiče stanje vse težje, dodatno težavo pa predstavljajo administrativne in druge ovire, opozarja piranski ribič Zlatko Novogradec. Poleg tega gredo težnje za zmanjševanje t.i. ribolovnega napora po njegovem mnenju predvsem v škodo poklicnih ribičev.

 Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

PIRAN > Ulov količinsko iz leta v leto upada, zato morajo potegniti vedno več kilometrov mrež, je ugotavljal Novogradec: "Vsako leto je težje za tiste, ki živimo samo od ribištva." Zadnja sezona je bila tudi z vidika prodaje med najslabšimi. Cene rib jim dodatno zbijajo hrvaški ribiči, ki prodirajo do slovenskih odjemalcev, naj bodo to ribarnice ali gostinci.

Slovensko morje je majhno in prenese le določeno število ribičev, država pa dopušča vsem možnost ribolova, kar ogroža eksistenco profesionalnih ribičev, ki že tako težko shajajo, opozarja Novogradec. Po njegovem je zaradi tega na dolgi rok ogrožen celo obstoj same panoge. Zato bi morali biti najprej na vrsti poklicni ribiči, ki od tega živijo, "in šele potem, če je možnost, bi dali koncesije ostalim".

Tudi inšpekcijske službe bi se bolj kot s preverjanjem, ali poklicni ribiči spišejo vse ladijske dnevnike, morali bolj ukvarjati z nadzorom nad krivolovom na morju, ki ga, dodaja Novogradec, ne znajo izkoreniniti.

Med težavami, ki sicer pestijo profesionalne ribiče v slovenskem morju, Novogradec izpostavlja obsežno administracijo, za katero "porabimo več časa, kot pa lovimo ribe na morju". Takšen primer je obveznost vodenja ladijskih dnevnikov, ki jo je naša država po njegovem mnenju nekritično povzela po evropski zakonodaji, uvedla tovrstno obveznost tudi za male ribiče ter jih tako vrgla v isti koš z velikimi ribiči, čeprav po njegovem za ribiške ladje pod 12 metri takšna obveznost sploh ni smiselna in je tudi evropska zakonodaja ne predvideva.

Po podatkih iz spletne strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so konec leta 2012 kar 91 odstotkov slovenske ribiške flote predstavljala plovila dolžine do 12 metrov, vseh aktivnih ribiških plovil pa je bilo 84.

Na izplen ribičev v teh tednih vpliva tudi vreme. Tako je bil januar običajno že "mrtva" sezona, a so zaradi bistveno višjih temperatur morja denimo pasare, ki so prej zahajale k nam decembra, začele prihajati šele te dni. Visoke temperature se poznajo tudi pri cipljih, saj v tej zimi še ni bilo večjega ulova. Ena od razlag za odsotnost cipljev je po besedah Novogradca tudi ta, da ribe zaradi vse večjega prometa in množične prisotnosti ribičev preprosto nimajo miru in se posledično ne zadržujejo več v tem delu Jadrana.

STA


Najbolj brano