Slovenski delfini so posebneži

Delfini iz slovenskega morja in Tržaškega zaliva se genetsko najbolj razlikujejo od vseh ostalih delfinov v Jadranskem morju. To ugotavljajo genetiki in biologi, ki sodelujejo v raziskavah sorodstvenih povezav med populacijami velikih pliskavk v Sredozemlju.

KOPER > Genske razlike niso takšne, da bi jih lahko opazili na zunanjosti delfinov. “Gre za sorodstvene povezave med skupinami, ki živijo v Sredozemskem morju, 'naši' delfini imajo gensko pestrost, ki je drugi nimajo. Že zaradi tega je pomembno, da populacijo delfinov ob slovenski obali ohranjamo,” pravi Tilen Genov iz društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce. Različnost pripisujejo tudi temu, da “slovenski” delfini živijo nekoliko bolj odmaknjeno, a vseeno ne toliko, da se ne bi srečevali in mešali z drugimi skupinami. V našem morju so v 13 letih opazovanja sicer opazili več kot 100 delfinov, ki tu živijo, se prehranjujejo, igrajo in tudi razmnožujejo.

V raziskavi so člani društva Morigenos sodelovali z znanstveniki iz Italije, Hrvaške, Grčije, Izraela in Velike Britanije. V analizo DNK so zajeli vzorce tkiv 194 velikih pliskavk. “Gre za najobsežnejšo podrobno raziskavo te vrste v Sredozemlju. V Sloveniji smo zbrali vzorce desetih delfinov, raziskava pa se še nadaljuje,” pojasnjuje Genov. Vzorce so dobili z biopsijo, tako da so majhno puščico izstrelili v kožo delfina in tako postrgali del kože in povrhnjice, kar pa ni vplivalo ne na zdravje ne na vedenje živali. Nekaj vzorcev so odvzeli tudi poginulim delfinom.

Biologi in genetiki so v raziskavi določili tudi približno evolucijsko časovnico sredozemskih delfinov. “Na to območje so se velike pliskavke naselile po zadnji ledeni dobi, pred približno 18.000 leti. Prišle so z zahoda, iz Atlantika,” še pravi Tilen Genov.

HR

---