Slaba letina, zdaj pa še dražji zakup

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je skoraj za petino podražil ceno zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti države. Ogorčeni so zlasti vinogradniki in oljkarji v Istri, ki imajo v zakupu največ skladovih zemljišč. Podražitev pa je še poglobila nejevoljo med zakupniki, ki opozarjajo, da se sklad že dolgo več ne obnaša kot skrbnik državne zemlje, ampak kot veleposestnik.

ISTRA > Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je nov cenik zakupnin za kmetijska zemljišča in seznam območij z znižano ter tistih z zvišano zakupnino za leto 2014 sprejel že konec lanskega leta. Podražitev pa dviguje prah v teh dneh, ko sklad zakupnikom pošilja položnice z novim zneskom.

Podražitev ob nepravem času

Za kar 16,17 odstotka višje zakupnine so vzbudile precej nejevolje zlasti pri zakupnikih v Istri, ki že sicer plačujejo za petino višjo zakupnino kot drugod po državi. Mnogi se sprašujejo, ali nemara plačujejo pogled na morje. “Podražitev je prišla povsem ob nepravem času. Ob letošnji slabi letini oljk in grozdja se nam je manjkalo samo še to,” opozarja izolski oljkar Danilo Markočič, sicer tudi predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre. “Za razvoj kmetijstva v Istri je to kaplja čez rob,” se boji Markočič.

Nove cene bodo najbolj udarile po žepu večje obdelovalce kmetijskih površin v Istri, saj imajo prav ti v zakupu največ državne zemlje. Vinar in vinogradnik Bruno Zaro iz Izole je doslej skladu za najem 24 hektarjev zemljišč nasproti izolske bolnišnice plačeval približno 4000 evrov na leto. “Nove položnice sicer še nisem dobil, glede na podražitev pa bo za skoraj 700 evrov višja,” ugotavlja Zaro.

Na skladu pojasnjujejo, da so bili zaradi visokih obveznosti primorani v dvig zakupnin. Iz tega naslova si zdaj obetajo dodaten milijon evrov. Povišanje zakupnin utemeljujejo tudi s tem, da je povpraševanje po zakupu državne zemlje bistveno večje od ponudbe in da je bila izklicna cena doslej prenizka; na licitacijah namreč sklad za zakup zemljišča iztrži nekajkrat višjo ceno od izhodiščne.

Prednost ima tisti, ki ponudi več

Podražitev je dregnila še v en velik problem, ki že dolgo muči istrske kmete. “Ko se za določeno zemljišče, ki ga sklad daje v zakup, sploh kakšno manjše, s pogledom na morje, pojavi več interesentov, ima prednost tisti kmet, ki za zemljo ponudi več. Pa čeprav je iz Novega mesta ali Ljubljane, denimo. Kaj bo od tam hodil obdelovat zemljo v Istro? Ne razumem, kje je tu ekonomska upravičenost,” se sprašuje Markočič, ki opozarja na možne špekulacije: “Kaj če se država nekega dne odloči, da ta zemljišča proda? Bojim se, da je v ozadju teh zakupov zgolj preračunavanje, kako priti do vikenda ob morju.”

“Človek dobi občutek, da se sklad obnaša kot veleposestnik oziroma kot profitno podjetje, ne pa kot skrbnik državne zemlje. Sicer bi poskrbel, da bi bilo čim več zemlje v obdelavi. S previsokimi cenami pa ljudi odvrača od tega, da bi vzeli zemljo v zakup. Če so stroški previsoki, se ti zemlje ne splača obdelovati,” zaključuje.

Pritrjuje mu tudi Bruno Zaro. “V Istri je še dosti kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo, sklad pa jih noče dati v zakup,” opozarja. Prepričan je, da bi bilo veliko bolje, če bi sklad zemljo vrnil občinam, ki “bolje kot država poznajo razmere v lokalnem prostoru”.

Zakupniki opozarjajo, da bo morala država bolj modro krojiti politiko zakupa kmetijskih zemljišč, če želi ohraniti zadosten delež samooskrbe: “Sicer velikih pridelovalcev enostavno ne bo več.”

PETRA VIDRIH

---