Skozi Markovec le z vinjetami

Dobra volja, ki je istrske občine zajela ob napovedi, da bodo hitro cesto Koper-Izola dokončali do 16. maja, je včeraj splahnela. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč odločilo, da novega odseka hitre ceste ne bo izvzelo iz sistema cestninjenja. Skozi predor Markovec bo tako mogoče le z vinjeto, kar v občinah Koper, Izola in Piran razumejo kot “skrajno sprenevedanje ministrstva in države”.

ISTRA, LJUBLJANA> V izolski, koprski in piranski občini so pripravili skupno izjavo in z njo vnovič opozorili, da je bil predor Markovec načrtovan, da bi z novo cesto med Koprom in Izolo sprostili območje obalne ceste in ga namenili lokalnim prebivalcem predvsem za razvoj turizma. Zato so predlagali, da na hitri cesti ne bi bile potrebne vinjete.

V ta namen je izolski župan Igor Kolenc (tudi v imenu koprskega kolega Borisa Popoviča) 3. marca obiskal infrastrukturno ministrstvo in se obširneje pogovoril z državnim sekretarjem Klemnom Grebenškom. Z ministrom Petrom Gašperšičem pa je izmenjal le nekaj besed, ker se je ministru mudilo drugam.

“Zakon velja za vse”

Ministrstvo je potrebovalo 38 dni, da je preučilo pobudo istrskih občin in na koncu ugotovilo, da jim ne more ugoditi. Zakonodaja tega ne dopušča, “ker so vinjete obvezne na vseh cestah, s katerimi upravlja Dars in jih vzdržuje”. Zanimivo pa je, da Dars k pogovorom o morebitnemu izvzemu vinjet ni bil vabljen.

Ministrstvo opozarja, da je vse od uveljavitve vinjet leta 2008 njihova uporaba obvezna tudi na odseku hitre ceste mimo Kopra. Dars pa je zaradi “prijaznosti” lokalnim voznikom že doslej omogočal, da se po nekaj metrih hitre ceste vozijo brezplačno - iz izolske smeri do priključka Semedela in iz koprske smeri do priključka za Izolo. Če bi se dosledno držali črke zakona, bi zahtevali, da vozniki tudi tam uporabljajo vinjeto, navaja ministrstvo.

Pri tem pa, očitno, pozablja, da bi v tem primeru promet med obalnima mestoma potekal izključno prek strnjenega naselja na Markovcu.

Ministrstvo še opozarja, da bi bili Istrani v primerjavi z drugimi Slovenci privilegirani, če bi ugodili pobudi istrskih občin. Za uporabo hitre ceste jim ne bi bilo treba plačevati cestnine, “kar bi pomenilo odstopanje od načela enakosti pred zakonom”.

Zakaj so tovornjaki in avtobusi izvzeti?

Prav to sklicevanje je dodatno razjezilo istrske občine: “Načelo enakosti velja samo takrat, ko nekaterim ustreza. Vsi vozniki osebnih vozil plačujemo cestnino od Kozine proti Kopru, ne pa tudi vozniki tovornjakov in avtobusov ter niti tranzitni tovorni promet na relaciji Trst-hrvaška Istra.”

V Istri so prepričani, da je vinjetni sistem mogoče zamenjati s kakovostnejšim načinom cestninjenja. Ne nasprotujejo plačevanju obveznosti za vzdrževanje cest, ampak načinu, s katerim bi praznili hitre ceste in dodatno obremenili lokalne ceste.

Občine Koper, Izola in Piran od države zahtevajo jasen odgovor, ali Osimski sporazumi še veljajo. Vprašanje zastavljajo najbrž zato, ker Osimski sporazumi med drugim opredeljujejo sodelovanje z Italijo na področju cestnih povezav. Slovenija je pravna naslednica teh mednarodnih pravnih aktov, ki sta jih v Osimu (blizu Ancone) novembra 1975 podpisali tedanja SFR Jugoslavija in Republika Italija. V veljavo so stopili oktobra 1977.

Zagotoviti je treba vzporedno cesto

In kaj ministrstvo odgovarja na predlog, da bi obalno (državno) cesto prekategorizirali v občinsko? Ministrstvo načeloma podpira predlog, vendar obenem omenja, da je treba upoštevati tri zakone (o cestah, o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest. “To pomeni, da bosta morali koprska in izolska občina zagotoviti drugo vzporedno cesto, ki bo prevzela promet - zlasti v primeru prometne nesreče ali kakšnega drugega izrednega dogodka na hitri cesti skozi predor Markovec,” navaja ministrstvo za infrastrukturo.

MIRJANA CERIN

---