Škofjoti bi sprejeli največ dve družini (foto)

“Koprska občina je pripravljena sprejeti vseh 50 beguncev s priznano mednarodno zaščito, vendar ne zgolj v središču majhnih Škofij, temveč po eno družino v vsaki od naših 22 krajevnih skupnosti,” je koprski župan Boris Popovič predal jasno sporočilo državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Boštjanu Šeficu. Dogovorila sta se za enodnevni razmislek, jutri pa se bosta ob 18. uri zopet srečala s krajani na Škofijah in dorekla rešitev. Šefic sicer še naprej vztraja pri ureditvi integracijske hiše na Škofijah.

Odpri galerijo

ŠKOFIJE > “To je integracijski model, ki bi lahko bil zgled tudi v drugih občinah. Menim, da bi manjše skupine ljudi prebivalci lažje sprejeli medse in jim bolj kakovostno pomagali pri vključevanju v okolje,” je prepričan župan Boris Popovič. Upa, da bo jutri državni sekretar Boštjan Šefic krajanom podal prave odgovore, predvsem pa, da se bo država premislila glede umestitve integracijske hiše na Škofijah, kjer ji krajani ostro nasprotujejo.

Zakaj prav hostel na Škofijah?

Na vprašanje, zakaj ni bil tako odločen in poln zamisli že pred štirimi meseci, ko ga je ministrstvo prvič obvestilo o tovrstnih namerah, pa odgovarja, da ne bere vsak dan elektronske pošte. “Nisem videl dopisa. Saj sem vendar župan, lahko bi me tudi poklicali,” meni.

Predsednica civilne iniciative, ki nasprotuje namestitvi beguncev v nekdanjem hostlu nasproti stare bencinske črpalke v središču kraja, in članica županove stranke KJN Vlasta Vežnaver od Šefica terja natančna pojasnila, na podlagi katerih kriterijev je država izbrala prav hostel na Škofijah, ko pa po njihovem vedenju ta med drugim nima urejene požarne varnosti, nejasnosti so pri solastništvu terase, kanalizacijski sistem ni projektiran za tako veliko število ljudi in še kaj bi se našlo.

“Pojasnili ste, da bodo tukaj živele družine. Kako pa bodo poskrbele za svojo prehrano, če je v objektu zgolj čajna kuhinja,” sprašuje koprska občinska svetnica iz vrst SDS Mojca Hilj Trivič. “Povejte po resnici, koga nameravate namestiti v hostel,” je izzvala Šefica. Slednji pravi, da ne gre za ljudi, ki bi zahtevali nadstandard, zato ne vidi težav v tem, da bi kuhinjski del dopolnili z manjkajočimi elementi in napravami.

V soboto pogodba še ni bila podpisana

Vežnaverjevi se zdi zelo nenavadno, da je bilo še v soboto rečeno, kako je še vse odprto, ker pogodbe še niso podpisali, danes pa so izvedeli, da je ta že sklenjena. “Na vse načine bomo poskušali to pogodbo, ki jo je država podpisala v nasprotju z voljo krajanov, izpodbijati,” napoveduje Vežnaverjeva. Čeprav je država pogodbo že sklenila z lastnicama, Majo Subotić iz Ljubljane in Matejo Dežman Brili iz Laškega, pa Šefic pravi, da hostla še niso prevzeli, prve begunce pa bi tja začeli vseljevati čez kakšen teden.

Vežnaverjeva in njeni somišljeniki sumijo, da gre za slamnati lastnici, da je torej v ozadju nekdo drug in da je zadeva zrela za prijavo na protikorupcijsko komisijo. Šefic takšne očitke zavrača in pravi, da je dokumentacija jasna in transparentna. Vežnaverjeva ga tudi zato poziva, naj jutri krajanom prinese izvod pogodbe, razkrije znesek najemnine in pokaže seznam ljudi, ki jih nameravajo naseliti v hostel.

Odprtih rok bi sprejeli eno družino

“Iz medijskih objav lahko slišimo, kakšne neprijetnosti se zaradi prihoda beguncev dogajajo v naši soseščini, na Opčinah, v Miljah, v Žavljah in še kje. Nismo proti njim. Z veseljem bomo v našem kraju sprejeli eno družino in ji pomagali, da tukaj začne novo življenjsko pot. To je integracija,” je Maks Turščak nagovoril Šefica in si prislužil aplavz prisotnih v dvorani KS Škofije, kjer so se danes z županom in državnim sekretarjem srečali člani civilne iniciative.

Šefic je vse očitke krajanov, da omenjeni hostel ni primerna lokacija, zavrnil s pojasnilom, da so si ga strokovne službe ministrstva ogledale, to je storil tudi sam, zato je njegovo mnenje pozitivno. Do ponujene možnosti, da bi begunce nastanili v hostel Jadran v Ankaranu, pa se Šefic ni želel jasno opredeliti. “Res je, da nas je lastnik z dopisom obvestil, da je njegov objekt na voljo. O tem še nismo razmišljali. Morali bi najprej temeljito preveriti, kakšne so tam zmogljivosti,” pravi Šefic, ki tej rešitvi - kot kaže - ni najbolj naklonjen.

“Še enkrat pa bomo preučili vse postopke, ki smo jih vodili za najem hostla na Škofijah,” obljublja. Meni, da je bojazen, da bi nasprotniki fizično preprečili vstop novih stanovalcev v integracijsko hišo, odveč. “Poleg tega ne bodo prišli vsi hkrati. Gre za postopno vselitev,” še dodaja.

Zaposlitev za begunce, naši pa v tujino

Znova je sicer ponovil, da na Škofijah ne bi nastanili prosilcev za azil, temveč osebe, ki so jim že priznali mednarodno zaščito in imajo popolnoma enake pravice kot slovenski državljani, le voliti ne morejo. “To so ljudje, ki si želijo ostati v Sloveniji. V integracijski hiši bodo do eno leto, nato se bodo poskušali osamosvojiti, si poiskati nov varen dom in zaposlitev,” je Šefic krajanom potrkal na vest in takoj doživel mrzel tuš. “A res? Kdo in kje bo beguncem našel zaposlitev, ko pa še naši mladi bežijo v tujino,” mu je vrnila žogico Sabina Homjak. Šefic v tem ne vidi težav: “Na zavodu za zaposlovanje je veliko objav za delovna mesta, ki jih naši državljani kljub brezposelnosti ne želijo zasesti.”

NATAŠA HLAJ

---