Simonoviču je uspelo, kar pravim kmetom težko

Branku Simonoviču, kandidatu za izolskega župana in generalnemu sekretarju Desusa, očitajo črno gradnjo na Markovcu. Piscu anonimke, ki smo jo dobili v uredništvo Primorskih novic, se zdi sporna tudi priključitev na vodovod in elektroenergetsko omrežje, ki da ju na najboljši kmetijski zemlji sploh ne bi smel dobiti.

Simonovič ima sicer v rokah dovoljenje za gradnjo shrambe za kmetijsko orodje in pridelke, vendar marsikdo meni, da je današnji objekt vse kaj drugega kot to.  Foto: Nataša Hlaj
Simonovič ima sicer v rokah dovoljenje za gradnjo shrambe za kmetijsko orodje in pridelke, vendar marsikdo meni, da je današnji objekt vse kaj drugega kot to.  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Branko Simonovič, zdaj upokojenec, v prejšnjem mandatu pa izolski podžupan in dolgoletni direktor Hotela Delfin, s kopico dokumentacije dokazuje svojo “čistost”, predvsem pa spretnost v vijuganju med nejasnimi zakoni.

Simonovič je že pred desetletji kupil prvovrstno kmetijsko zemljišče na Markovcu in pridobil status kmeta. Leta 1997 mu je koprska upravna enota izdala dovoljenje za gradnjo shrambe za kmetijsko orodje in pridelke. Pritlični objekt je lahko imel 29,7 kvadratnega metra koristne površine, oziroma je v tlorisu lahko meril 37,74 kvadratnega metra.

Černačeva uredba prinesla nadstrešek

V enem od prostorskih pregledovalnikov je zaslediti, da pozidano zemljišče zdaj meri 76 kvadratnih metrov. “Zame je zemljišče stavbno,” je prepričan Simonovič. Sklicuje se na odločbo o spremembi namembnosti za prej omenjeno površino in takso, ki jo je po takrat veljavnem zakonu moral plačati tudi za gradnjo lope na kmetijskem zemljišču. V koprski upravni enoti to potrjujejo, vendar izrecno navajajo, da takšen dokument nikakor ne pomeni, da je parcela zazidljiva, kot si razlaga Simonovič. Danes satelitski posnetek stavbe in baza geodetske uprave postrežeta z drugačno številko - 60,70 kvadratnega metra. “V podatke so všteli 25,50 kvadratnega metra velik nadstrešek, ki sem ga zgradil v času Černačeve uredbe, natančneje 18. marca 2013,” navaja Simonovič.

V shrambi za kmetijsko orodje včasih tudi prespi

Ko smo si na terenu ogledali Simonovičevo “shrambo za kmetijsko orodje in pridelke”, smo lahko ugotovili, da sta v stavbi nameščena pohištvo in televizijski sprejemnik, kakšnih pridelkov pa v očitno stanovanjskem delu skozi okno vsaj na prvi pogled ni bilo opaziti. Simonovič ne zanika, da na vikendu kdaj tudi prespi, njegov dom pa je v Izoli. Da je lopa postala bivalna, pa sta najbrž poskrbela tudi vodovodni in elektroenergetski priključek. Simonovič ju je dobil brez večjih težav, čeprav se njegov objekt nahaja na prvovrstni kmetijski zemlji.

Čeprav v odločbi koprske upravne enote iz leta 1997 o gradnji kmetijske shrambe izrecno piše, da gradnja komunalne infrastrukture na Simonovičevi parceli ni dovoljena, mu je prav ta upravna enota le dve leti kasneje izdala dovoljenje za izvedbo vodovodnega priključka. Pod obe odločbi se je podpisal takratni načelnik upravne enote Danijel Kavčič. Simonovič se sklicuje na pisno mnenje Kmetijsko svetovalne službe Koper, ki je leta 1999 dovolila priklop na vodovodno omrežje za uporabo vode v kmetijske namene. Enako izvemo v Rižanskem vodovodu, kjer so Simonoviču torej zgradili “zgolj” kmetijski priključek. “Voda je samo na parceli, v objektu nimam priključka. Le kapnico,” se brani Simonovič.

Za eno leto so prehiteli prostorsko ureditvene pogoje

Nekoliko v meglo pa je zavita zgodba o elektro omarici. V Elektro Primorska pravijo, da so leta 2005 na podlagi lokacijske informacije Mestne občine Koper izdali soglasje za priključitev na elektroenergetsko omrežje ter z uporabnikom sklenili pogodbo.

Dokaj nenavadno, saj v upravni enoti pravijo, da lokacijska informacija ni merodajna in bi v Elektru Primorska to lahko storili le na podlagi gradbenega dovoljenja. Tega pa investitor ni mogel dobiti, saj je imel v rokah zgolj dovoljenje za shrambo na kmetijskem zemljišču.

Simonovič se z razlago ne strinja in pokaže člen iz prostorsko ureditvenih pogojev, ki so leta 2006 (leto kasneje, torej) izjemoma dovoljevali gradnjo komunalne infrastrukture na najboljši kmetijski zemlji. Tudi iz Elektro Primorska so nam poslali kopico aktov, ki naj bi v izjemnih okoliščinah to dopuščali. “Dvomim, da bi mi nekdo izdal neka soglasja in dovoljenja, če to ne bi bilo po zakonu možno,” je pogovor z nami sklenil Simonovič.

Mi pa lahko le še dodamo, da je v Istri veliko pravih kmetov, ki se že leta borijo z birokratskimi mlini in jim kljub dokazovanju, da se na kmetijskem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko gospodarsko dejavnostjo, ne uspe dobiti nujno potrebne komunalne infrastrukture.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano