Sigma 2 za kampus in oljčno muho

Včeraj je bila na Belvederju nad Izolo zaključna konferenca čezmejnega projekta Sigma 2, v katerem je 12 partnerjev iz Slovenije in Italije delovalo za zaščito naravnih območij in biotske raznovrstnosti, najbolj otipljiv projektni plod pa je Center mediteranskih kultur v Izoli.

Stolpič kampusa v Livadah, najbolj viden projektni plod Sigme 2 Foto: Mirjana Cerin
Stolpič kampusa v Livadah, najbolj viden projektni plod Sigme 2 Foto: Mirjana Cerin

BELVEDERE >Za Center mediteranskih kultur v Izoli, ki bo deloval v prvem stolpiču bodočega kampusa Univerze na Primorskem v Livadah, je šla približno polovica od 3,4 milijona evrov težkega čezmejnega projekta Sigma 2. To za stolpič, namenjen raziskovalni in pedagoški dejavnosti s področja sredozemskega kmetijstva, ki je prvi od predvidenih štirih, še zdaleč ni dovolj. Pravzaprav bi moral biti objekt že zdavnaj vseljen, a je zlom slovenskega gradbeništva zavrl tudi njegovo dokončanje. Če bo šlo vse po sedanjih načrtih, bo skupni dom raziskovalcev in študentov, v katerega se bo preselil tudi lani ustanovljeni Inštitut za oljkarstvo, zaživel do poletja.

Za oljčno muho

Sigma 2, projekt čezmejne mreže za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti, je v širšem primorskem prostoru znan predvsem po spremljanju škodljivcev v oljčnikih, zlasti oljčne muhe, o katerem so oljkarje - tako med trajanjem projekta, kot po njem, ko je njegovo vlogo prevzel Kmetijsko gozdarski za vod iz Nove Gorice - obveščali z SMS sporočili. Ker se je projektno obdobje izteklo, z njim pa tudi dotok evropskega denarja, je bilo letos spremljanje manj intenzivno, saj je bilo zmanjšano število opazovalnih mest.

Pet vrtov

Včeraj so o izsledkih večletnega čezmejnega projekta, v katerem je bil vodilni partner Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, govorili na mednarodni konferenci. V petih sekcijah so med drugim predstavili rezultate spremljanja oljčne muhe v čezmejnem območju in rezultate primerjave prognostičnih modelov za napoved peronospore vinske trte. Predstavljene so bile tudi operativne smernice za pravilno upravljanje z biodiverziteto na območjih z visoko naravno vrednostjo in tradicionalno prisotno kmetijsko dejavnostjo ter pet kolekcijskih in drugih sredozemskih vrtov iz Slovenije in Italije.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano