Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja delovna mesta in kakovost

Ribogojnica Fonda je pred dobrim letom dni dobila strateškega lastnika iz Italije. V tem času so ohranili vsa delovna mesta in tudi strategijo, ki temelji na kakovosti, pravi direktorica družinske ribogojnice Irena Fonda. Zato pa imajo “malo širše rame”, kar jim je omogočilo povečanje ribogojnice, imajo pa tudi nove zamisli za prihodnost.

LUCIJA > Lani je v lastništvo ribogojnice, ki se posveča piranskim brancinom, vstopilo italijansko podjetje Vale Ca' Zuliani iz okolice Ravene. “Klima je zelo pozitivna. Ohranila so se vsa delovna mesta, ohranja se strategija našega podjetja,” je navedla Irena Fonda in pohvalila dobro sodelovanje v obeh smereh. Tudi glede prenosa znanja, medtem ko sami ohranjajo proste roke, kar zadeva pristop, ki temelji na kakovosti, in servisiranja strank. Fondovi skupno zaposlujejo 18 oseb, h katerim gre prišteti še sezonske sodelavce.

“Imamo malo širše rame, kot smo jih imeli prej,” je dodala Fonda. Tako so po tem, ko pri banki, kjer so najeli posojilo, ni bilo več posluha za povečanje zmogljivosti ribogojnice, tudi to uspeli izpeljati.

Kljub trenutnemu minusu - ribe so še premajhne za prodajo - je denarni tok spodbuden, sodelovanje z italijanskim partnerjem pa jim omogoča, da so v pričakovanju prihodnosti mirni.

Ob tem ostajajo zvesti načinu dela, ki temelji na kakovosti, ne na količini, ciljajo pa na to, da bi brancine v večji meri prodali lokalno. Teritorij, tako kot pri vinu, vpliva na kakovost. Kakovost brancinov pa se povečuje, severneje kot smo v Jadranu, “in mi smo najbolj severna ribogojnica v Jadranskem morju,” doda direktorica.

Kot je priznala, je bilo sprva težko prenesti to sporočilo. Tedaj so praktično vse ribe prodali v tujino, danes, 13 let po začetkih in po skoraj 10 letih obstoja blagovne znamke Fonda, večino rib prodajo v Sloveniji, vse več pa tudi v Avstriji. Pomemben vidik pri njihovi zgodbi je odigral “izobraževalni turizem” in izobraževanje potrošnikov, saj ponujajo tudi oglede ribogojnice. “Ljudje pridejo k nam, se imajo kakšno uro lepo, ampak se tudi naučijo kar nekaj stvari,” ugotavlja Fonda.

Na splošno pa direktorica ribogojnice opaža tudi spremembo mentalitete. Če so Slovenci v času njihovih začetkov pojedli povprečno 5,3 kilograma rib na leto, je ta številka narasla na 10 kilogramov. To nas sicer še zdaleč ne uvršča v evropski vrh, saj v Italiji pojedo več kot 25, v Španiji pa celo več kot 44 kilogramov rib na osebo.

Ena od želja oziroma načrtov za prihodnje je ta, da bi slovensko ribo spravili v slovenske šole in vrtce. “Otroci zelo radi jedo ribo, če je le dobra,” je prepričana Fonda. Tudi organizatorji šolske prehrane povprašujejo po njej, vendar je težava v javnem naročanju.

STA

---