Ribiški praznik in njegova tradicija

O prvem Ribiškem prazniku, ki so ga organizirali v Izoli, niso našli arhivskega gradiva. A Izolani pravijo, da je prireditev stara že več kot 50 let. Tradiciji se ni izneverila niti letos, ko je konec tedna privabila toliko obiskovalcev, da je bilo treba povsod čakati v vrstah.

Odpri galerijo

IZOLA > Poleg običajne večerne ponudbe ocvrtih kalamarov, sardel, brodeta in pedočev, melodij za ples na Lonki in glasbe za mlajše na Velikem trgu, se je letos Ribiški praznik ozrl tudi v preteklost. Organizatorji (Center za kulturo šport in prireditve Izola, Turistično združenje Izola, občina, Društvo Histrion in Društvo ljubiteljev starih bark Izola) so obujali spomin na čase, ko so Izolani prvič organizirali prireditev, ki je bila predhodnica Ribiškega praznika. Menda je bilo to na Manziolijevem trgu že v času med obema vojnama.

V sklopu čezmejnega projekta Mala barka so prikazali, kako se izdeluje in uporablja ribiške mreže in vozle, kako se vzdržuje čolne, pripravili so predavanje o zgodovini ladjedelništva, na morju pred Izolo pa je bila regata starih bark. V okviru praznika so, tako kot vsako leto, doživeli krst tudi mladi jadralci in veslači.

Tradiciji se ni izneverilo niti večerno dogajanje, ko se je reka obiskovalcev počasi vila proti središču Izole in nato od Lonke po Sončnem nabrežju do Velikega trga in pomola ter nazaj. Počasni koraki so jo vodili mimo stojnic društev z raznovrstno ponudbo domačih pridelkov, izdelkov, sladic, medu, vina, olja, sivke in še česa. Pri gostinskih stojnicah so se vrste čakajočih na hrano vile daleč od šanka, čakati je bilo treba celo na pečene in kuhane koruzne storže (ki so stali kar tri evre). Za porcijo kalamarov je bilo sicer treba odšteti osem evrov (evro več kot lani), za sardelice pet evrov. Polni so bili tudi vsi gostinski lokali. HR

---