Reševanje Cimosa polepšalo vso regijo

Obalno-kraško gospodarstvo, gledano kot celota, lani ni bilo več največji izgubar med vsemi regijami v državi. Uspelo mu je ustvariti skoraj enajst milijonov evrov neto čistega dobička, medtem ko je še predlani beležilo kar 144 milijonov neto čiste izgube.

KOPER > “Rezultati družb so občutno boljši kot leto poprej in navdajajo z upanjem. Boljši so rezultati iz poslovanja, boljše pa je tudi razmerje med finančnimi odhodki in prihodki. Ravno to razmerje je v preteklih letih najbolj vplivalo na slab poslovni izid družb v regiji,” je poudaril vodja koprske izpostave agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Sandi Kravanja.

Razlogov za optimizem je več. Prvi je gotovo ta, da je neto dodana vrednost družb lani znašala 773 milijonov evrov, kar je za osem odstotkov več kot v letu 2013. Na zaposlenega to pomeni za 41.822 evrov neto dodane vrednosti, kar je 2,6 odstotka več let v letu 2013 in je skoraj za 1500 evrov višja od republiškega povprečja.

Poleg tega pa je spodbudno, da so največ neto čistega dobička in najvišjo dodano vrednost ustvarile družbe iz panog prometa in skladiščenja ter trgovine. To so namreč družbe, ki zaposlujejo skoraj polovico od skupaj 18.483 zaposlenih v gospodarskih družbah v celotni obalno-kraški regiji.

Optimizem v turistični panogi v svetu pa se (še) ne kaže v domačih rezultatih. Največjo neto čisto izgubo v najbolj turistični slovenski regiji so lani ugotovile prav družbe s področja gostinstva, bilo je je za skoraj 28 milijonov evrov. V izgubi pa je tudi obalno-kraška predelovalna dejavnost, tamkajšnje družbe iz te panoge so skupaj skrojile za 24 milijonov evrov neto čiste izgube.

Povprečna neto plača na zaposlenega je lani znašala 1477 evrov, kar je za 13 evrov manj kot v letu 2013 in je za 13 evrov nižja od slovenske povprečne plače. V regiji so lani neto čisti dobiček gospodarskih družb izkazale občine Ankaran, Koper, Divača in Sežana, neto čisto izgubo pa družbe v občinah Hrpelje-Kozina, Piran, Izola in Komen.

Rezultat poslovanja celotne regije kroji nekaj največjih družb. V letu 2013, denimo, je regijo globoko potegnila navzdol izguba v Cimosu, in prav lansko reševanje izgube in dolgov v tem podjetju je občutno izboljšalo tudi gospodarsko sliko celotne regije. A še vedno velja, da so velike družbe v regiji skupno poslovale z neto čisto izgubo, ki pa so jo z neto čistim dobičkom presegle majhne, mikro in srednje družbe, tako da je regija obarvana v zeleno in lahko beleži 10,8 milijona evrov neto čistega dobička.

Obalno-kraška regija je negativno poslovala vse od leta 2007 (razen leta 2011 in 2014), to pa se je zajedlo že tudi v bilančni dobiček. Lani je tako regija zaradi nakopičenih izgub iz preteklih let še ostala v neto bilančni izgubi, ki je znašala 81 milijonov evrov. Podatke 4531 družb, 4867 samostojnih podjetnikov in 20 zadrug v regiji je vzeti malce z rezervo, saj so jih na Ajpesu obdelovali na podlagi nerevidiranih letnih poročilih. A zdaj vendarle kaže, da velikih razlik tudi po reviziji ne bo, saj so podjetja svoje bilance v zadnjih letih že precej počistila in slabila.

KATJA GLEŠČIČ

---