Razvoj Izole stoji zaradi zemljišč

Izolski župan Igor Kolenc ima na mizi šest prošenj podjetnikov bodisi za širitev njihovih storitev ali proizvodnje bodisi za selitev njihove dejavnosti iz drugih krajev v Izolo. Ker pa so vsa večja izolska stavbna zemljišča v lasti DUTB, Hete (nekakšna slaba banka Hypo Leasinga), Gorenjske banke, Primorja v stečaju in zasebnikov, občini ne preostane drugega, kot da podjetnikom čim prej omogoči dozidave in novogradnje na manjših stavbnih zemljiščih, ki so v njeni lasti.

IZOLA > Ko so v občinski upravi podrobno pregledali občinska stavbna zemljišča, so ugotovili, da je razvoj poslovnih in proizvodnih dejavnosti možen na treh koncih industrijske cone: na območju PUP Oprema (širše območje nekdanje Male opreme), Kajuhove-Morer (med Gaviolijem in Prešernovo cesto) ter na vzhodnem delu mestne industrije (med Mehanom in izolsko obvoznico).

Prodaja po 100 evrov za kvadratni meter

Območje, ki ga opredeljuje PUP Oprema, je postalo zanimivo po letošnjem maju, ko je občina dobila v upravljanje obalno cesto Koper-Izola oziroma 95.550 kvadratnih metrov zemljišč. “Prizadevali si bomo, da jih bomo dali v uporabo do poletja 2016,” je napovedal Igor Kolenc. V mislih je imel prodajo ali podelitev stavbne pravice. V odkup naj bi jih ponudili že za 100 evrov za kvadratni meter in ne po 200 do 230 evrov, kolikor naj bi zahtevali drugi lastniki. “Ker trg te cene ne prenese, prodaja stavbnih zemljišč v Izoli stoji, občina pa se ne razvija,” je poudaril župan.

Julija letos se je sprostilo območje, ki ga opredeljuje prostorski akt Kajuhova-Morer, “na katerem je mogoče urediti štiri parcele po 3000 kvadratnih metrov”. Zemljišče je bilo nazadnje v lasti Istrabenza in obremenjeno s hipotekami že davno propadlega podjetja Slavnik International. Občina je dosegla izbris hipotek tako, da je z Istrabenzom sklenila poseben dogovor in mu plačala več kot 200.000 evrov.

Davek na nepremičnine ali dražji NUSZ?

Za obe omenjeni območji, PUP Oprema in Kajuhova-Morer, se bo občina nemudoma lotila ustreznih sprememb prostorskih aktov. Za območje vzhodnega dela mestne industrije je to že naredila in začela tudi s programom komunalnega opremljanja. 28.000 kvadratnih metrov parcel pa kljub temu še ne more prodati. Počakati mora, da tam končajo z intenzivnimi arheološkimi raziskavami, in v enem delu rešiti še vprašanje lastništva; 20 lastnikov naj bi bilo raztresenih po vsem svetu.

DUTB, Heta, Gorenjska banka, Primorje v stečaju in zasebniki razpolagajo z več kot 200.000 kvadratnih metrov izolskih stavbnih zemljišč. Če omenimo samo najpomembnejša: slaba banka in Heta odločata o usodi območja ob ladjedelnici, slaba banka tudi o Argolini, Gorenjska banka o trikotniku pri hotelu Delfin, Primorje v stečaju o območju nekdanjega kamnoloma v zahodnem delu Livad. S tamkajšnjimi zemljišči razpolaga tudi Univerza na Primorskem.

Na usodo drugih stavbnih zemljišč, ki niso v lasti občine, pa bo po mnenju izolskega župana vplival davek na nepremičnine. “Zajezil bo špekuliranje z izolskimi zemljišči. Lastniki ne bodo več čakali, da jih bodo prodali za navito ceno,” se nadeja. Če davka ne bo, bo občina lastnike k prodaji prisilila z dražjim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč.

MIRJANA CERIN

---