Protest se je končal s pridržanjem hrvaškega aktivista (foto+video)

Shod, ki so ga organizatorji poimenovali Proti žici, je danes na mejnem prehodu Brezovica združil približno 150, v Dragonji pa vsaj 300 ljudi, ne samo Slovencev in Hrvatov, pač pa tudi Italijanov. V imenu vseh, ki na shod niso mogli priti, a jih bodeča žica na slovenski meji moti, so od vlade premierja Mira Cerarja zahtevali, naj jo nemudoma odstrani. Shod v Dragonji je zaznamovalo tudi priprtje aktivista iz Pulja, za katerega slovenska policija sumi, da je skušal odstraniti bodečo žico.

Odpri galerijo

BREZOVICA, DRAGONJA > Tudi po shodu, ki ga je na slovenski strani meje organiziral Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper, medtem ko sta koordinacijo hrvaškega dela protesta prevzela pisatelja iz Ližnjana Natalija Grgorinić in Ognjen Rađen, bodeča žica še vedno deli obe državi. Dejstvo pa je, da se je protest ljudi zoper žico, ki naj bi ustavila ali preusmerila begunce, če bi se ti odločili na poti k boljšemu življenju prečkati Istro, z domačega kavča preselil na teren in vladi Mira Cerarja prenesel sporočila, da se številni ljudje z žico ne bodo sprijaznili.

Slogane, kot so “Istrijani nismo žicarji”, “Miro Cerar, srami se” (Miro Cerar, sramuj se), “Za človeka gre”, “Žico v parlament”, “Slovenija in Hrvaška sta ena duša”, “Ne gremo se vaše vojne”, ”Protiv života u žici i smrti na žici” (Proti življenju za žico in smrti na žici), so v Brezovici dopolnile akcije igranja odbojke čez žico v izvedbi Odbojkarskega kluba Umag, polet Cerarjeve lutke na žico na taistem mejnem prehodu in plezanje pod njo, kar je brez praske uspelo igralcu Andreju Rozmanu - Rozi. V Dragonji je kantavtor Jani Kovačič zapel pesem Vremenska napoved za otroke, publicist Milan Rakovac je povedal, da je ta shod “zora meščanske Evrope”, Irena Urbič iz Foruma Tomizza je dodala, da so z barbarskim posegom Istro spremenili v koncentracijsko taborišče, Mirjam Kastelič iz razvojnega društva Stena iz Dragonje pa je postavitev žice označila za “politično brezumje”.

Pridržali hrvaškega aktivista

V Dragonji so policisti pridržali aktivista iz Pulja. Ko so govorniki končali s pozivi, so ljudje odšli proti žici, zrak pa je bil nabit od želje, da bi jo kar odvlekli in za vekomaj odpravili z njo. Nekateri so imeli s seboj tudi škarje, naivno misleč, da jim bo uspela državljanska nepokorščina. Slovenski policisti se niso delali slepe, aktivista iz Pulja so zaradi suma, da je skušal odstraniti žico ali jo namerno poškodovati, odpeljali na zaslišanje.

Protestniki moškega niso želeli pustiti samega, med njimi se je širila vest, da naj bi Luka Juri zatožil policistom, kdo reže žico.

Juri je te izjave označil za nekorektne: “Ob mejnem prehodu Dragonja, tudi v Brezovici, je bilo več policistov v civilu, ki so opazovali dogajanje ob žici. Policisti v uniformi so prišli do mene in me prosili, naj umirim aktiviste. Šel sem k njim, vendar mojih prigovarjanj niso upoštevali in so me ozmerjali. Zato so policisti sami ukrepali. Žal je tako, da nekateri na takšnih dogodkih iščejo konflikt.” Mnogi pa menijo, da je bilo pridržanje povsem nepotrebno in bi se mu lahko izognili.

“Kolesje zgodovine se vrti nazaj; moramo ga ustaviti”

Med udeleženci obeh protestov so bili mladi in stari, upokojenci in družine z otroki, nekaj znanih ljudi iz javnega življenja pa smo vprašali, zakaj so prišli v Brezovico in v Dragonjo.

“Moramo se boriti za pamet in moč. Tega manjka nam in celotnemu svetu. Moja dolžnost je, da sem tukaj. Vidim te čudovite ljudi in so mi v veliko uteho, saj vem, da nisem sam. Težave z begunci ne morejo reševati tako, spori se rešujejo za pisalno mizo,” je povedal glasbenik Emil Zonta.

Profesorica dr. Vesna Mikolič je prepričana, da z žico vrtimo kolesje zgodovine nazaj: “Mislili smo, da hodimo naprej, da si prizadevamo za življenje ob meji v duhu drugačnega sveta. Kolesje, ki se vrti nazaj, moramo ustaviti.” Euro Brozič je prišel, ker protestira proti “tej sramoti, ograji med Hrvaško in Slovenijo, ki je postavljena brez mandata volilcev in državljanov”. Dodal je, da imamo v Sloveniji le 85 prosilcev za azil: “Vsi bežijo iz Slovenije in mislim, da se lahko bojimo zgolj samih sebe.”

Glasbenik Marino Kranjac žice ne mara zaradi več razlogov: “Kot naravovarstvenik, kot domačin ne maram, da to delajo na mojem dvorišču, obenem pa čutim, da je ogrožena moja človeška svoboda in da to ni demokracija.” Njegov glasbeni kolega in prijatelj Dario Marušič pa je dodal: “Žica je velik korak nazaj, obenem pa tudi kulminacija stvari, ki so se začele z mejo leta 1990. Meje ločujejo ljudi, iz tega rasteta tihi nacionalizem in šovinizem, verjetno tudi fašizem. Ne bojim se beguncev, rad srečujem nove ljudi.”

ALENKA PENJAK

---