Potrdili prisilko za Cimos
Istra
06. 05. 2015, 15.49
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 04.21
Koprsko okrožno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo za Cimos. Zanjo so glasovali vsi ločitveni upniki in večina navadnih finančnih upnikov. S konverzijo terjatev se je Cimos kapitalsko okrepil in dobil nove lastnike, zdaj ima glavno besedo Družba za upravljanje terjatev. A že jeseni naj bi za Cimos začeli iskati dolgoročnejše lastnike.
Največja lastnica Cimosa je zdaj slaba banka, a za koprsko
podjetje bodo že jeseni začeli iskati prave lastnike. Foto: Tatjana Tanackovič
KOPER
> Po letu od uvedbe prisilne poravnave je za Cimosom pomemben dosežek. Upniki so namreč izglasovali prisilno poravnavo, tudi postopek vpisa in vplačila novih delnic je bil uspešen. Največji lastnik koprskega podjetja je postala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Pozitiven razplet glasovanja o prisilni poravnavi je bil sicer znan že predčasno, saj so upniki pohiteli in že do 10. aprila sodišču poslali glasove; večina jih je glasovala za potrditev prisilne poravnave. Zeleno luč za predčasno sklenitev prisilne poravnave so prižgale Abanka, DUTB, Gorenjska banka, Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke, NKBM, NLB, SID banka in država.
Največji lastnik Cimosa je po novi operaciji postala DUTB z več kot 47-odstotnim lastniškim deležem, sledi država s četrtinskim deležem, nato pa se vrstijo NLB, IFC in Gorenjska banka.
V Cimosu potrditve prisilke za zdaj ne komentirajo; počakali bodo do 22. maja, ko bo sklep pravnomočen. V sindikatu pa se veselijo izglasovane prisilke. “To je za nas spodbudna novica; kaže, da gre sanacija podjetja v pravi smeri, čeprav bo še veliko dela,” pravi Trajko Isovski, predsednik SKEI v Cimosu.
Konvertirali za 168 milijonov evrov terjatev
Postopek prisilne poravnave nad Cimosom se je začel maja lani, ko je sodišče postopek uvedlo na predlog DUTB in največjih bank upnic. Predlog finančne sanacije, ki so ga podali finančni upniki, je predvideval bodisi 40-odstotno poplačilo navadnih finančnih terjatev in spremembo pogojev plačila zavarovanih terjatev (prisilno poravnavo) bodisi pretvorbo terjatev v kapital.
Upniki so v kapital družbe “pretopili” za nekaj več kot 168,6 milijona evrov terjatev, od tega nekaj več kot 152,5 milijona evrov navadnih terjatev in skoraj 16 milijonov evrov zavarovanih terjatev. Osnovni kapital se je s tem povečal za dobrih 43 milijonov evrov.
Poplačilo v osmih letih
Cimos mora v postopku prisilne poravnave upnikom poravnati skoraj za 125 milijonov evrov obveznosti. Začel jih bo plačevati leta 2017, poravnati pa jih mora v osmih letih.
Potrjeni prisilni poravnavi zdaj sledi postopek prodaje Cimosa. Kot finančni svetovalec bo kupce pomagala iskati družba Ernst & Young. Postopek prodaje Cimosa naj bi sicer zagnali jeseni, sklenili pa naj bi ga do konca prihodnjega leta.
SONJA RIBOLICA